timaj (35)

enosti - in to podobo imenujemo čas.“ [Platon,	Timaj	, 37cd] Platonov najznamenitejši filozofski	B
, Oxford University Press, 1989. Platon:	Timaj	, angl. prev. v: The Collected Dialogues of	B
drugega kot le stvari, ki jih vidimo, prim.	Timaj	51c1. Možna je aluzija na pogovor v Fajdonu	B
na "je") kot na enosti Enega. Prim. dialog	Timaj	37e-38a, kjer je ta problem obravnavan v nekoliko	B
državnika). Na Državo se navezujeta še dialoga	Timaj	in Kritias[158] (drugi je nadaljevanje prvega	C
stran iz strahu brez boja umakne.« (249‐251)	Timaj	(3)[169] Okvir je naslednji: Sokrat v družbi	C
Sokrat v družbi sogovornikov, med katerimi sta	Timaj	in Kritias, povzame nekaj svojih misli o idealni	C
vojno med Atenami in Atlantido. Nato govori	Timaj	o stvarjenju sveta in nastanku človeka.Sledi	C
nesenzacionalnega zgodovinopisja je nadaljeval	Timaj	iz Tavromenija na Siciliji (FGrHist 566; druga	C
nadaljeval in tudi kritiziral, deloma neupravičeno.	Timaj	ni pisal zgolj o grškem zahodu, temveč o celi	C
religijo, mite ter čudežno in nadnaravno.	Timaj	je napisal tudi spis o zmagovalcih na olimpijskih	C
Timajeve napake v zvezi z Afriko in Korziko	Timaj	je v Polibijevem času še vedno veljal za (zgodovinsko	C
ostro kritiziral vrsto netočnosti, ki jih je	Timaj,	v primerjavi s Polibijem salonski in enciklopedični	C
zvezi s povsem stvarnimi napakami, ki jih je	Timaj	napravil pri svojih opisih Afrike in Korzike	C
, marsikdo pa bi utegnil tudi ugotoviti, da	Timaj	o Afriki ni vedel prav ničesar, še več, da je	C
najti, v Afriki pa jih je vse polno; in vendar	Timaj	o njih sploh ne spregovori ‐ zdi se celo, kakor	C
opisih Korzike, o kateri ima zdaj teči beseda, je	Timaj	zagrešil podobne napake kot v zvezi z Afriko	C
daje vtis, da so vse živali na otoku divje;	Timaj	se je o vsem tem poučil le zelo bežno in površno	C
drobnjakarstva resnično nihče ne more ceniti. Ko	Timaj,	spet, spregovori o Piru, omenja tudi, da se	C
se žival zgrudi na tla. Ta površnost, ko je	Timaj	preprosto sklepal, da [Rimljani] konja žrtvujejo	C
je o najstarejši zgodovini Rima pisal Sicilec	Timaj	v svoji obči zgodovini, v posebnem delu pa je	C
kakor že smemo to imenovati, ga je Sicilec	Timaj	po meni neznanem ključu uvrstil v isto obdobje	C
Grki, npr. Kalisten za "fokiško" vojno,[560]	Timaj	za vojno s Pirom[561] ali Polibij za numantinsko	C
162] Pač pa je ta misel izražena v dialogih	Timaj	(glej izbor) in Kritias (glej sledeči odlomek	C
zločinci. [169] Odlomke iz dialogov Kritias in	Timaj	je prevedla Jera Ivanc po oxfordski izdaji	C
leto 146/145 je namenjena cela knjiga. [254]	Timaj	(Tímaios, 356‐260 pr. Kr.) iz Tavromenija	C
" Spet drugje pravi: "Kakor Platon v spisu	Timaj	združuje teologijo z naravoslovjem, tako tudi	C
Protagora,;	Timaj,	; v renesansi,	C
Meneksen, Menon, Evtidem, Teetet, Državnik,	Timaj,	Kritias in pisma. G. Kocijančič pa je prevedel	D
spomnim štiri dialoge: Menon, Teajtet, Državnik in	Timaj.	Dialog Menon ali o vrlini velja za najbolj	D
izjemno pomemben za poznavanje Platona dialog	Timaj	ali o naravi, ki obravnava nastajanje sveta	D
pripovedi. S predfilozofskega vidika je dialog	Timaj	nekakšna enciklopedija v malem, saj vključuje	D
boljše od predhodnih. Tako imamo npr. v dialogu	Timaj	neki znamenit stavek, ki ga štejejo za zasnutek	D
sleherno pobožnost in sleherno vero ...« Platon (	Timaj)	: Poleg tega v primeru, ko tako slabo zgrajeni	D
filozofa Platon in Aristotel, prvi s knjigo	Timaj,	drugi pa s svojim delom Etika.Po posebnih znakih	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani