taufer (761)

Blizu so Alain Finkielkraut (France), Veno	Taufer	(Yougoslavie -- Ljubljana) in Adam Michnik	B
Finkielkraut, Adam Michnik, Ryszard Kapuscinski, Veno	Taufer,	Peter Handke i.dr. Oktobrske debate	B
NAROBE SVET Veno	Taufer	brez rok brez nog / obrnjen brez srca obrača	C
ali intertekstualna odnosnica (npr. Strniša,	Taufer:	stoji, stoji - Samorog, Kralj Matjaž).Po ugotovitvah	C
pesem Mrtvaška kost => pologa/metatekst 1: Veno	Taufer	(a-č) Mrtvaška kost (1975) => metatekst 2: Svetlana	C
Pibernik - Lepa Vida => metatekst 16 (a-d): Veno	Taufer	-Lepa Vida => metatekst 17: Bruna Marija Pertot	C
Lepa Vida je presita => metatekst 21: Veno	Taufer	-Lepa Vida sprašuje => metatekst 22: Jani Oswald	C
enega motiva ljudske pesmi z vseh strani". (	Taufer	1975: 165.) Pesmi z naslovom Lepa Vida so torej	C
Matjaž (1942) => metatekst 15 (tip B): Veno	Taufer	- Kralj Matjaž (1968/69) => metatekst 16 (tip	C
Matjaž (Vaje in naloge 1969, str. 53-57) se	Taufer	prek citata iz Prešernove pesmi: "O vera, vera	C
Matjaž se v snu zdrzne / in naju spet pozabi ..."	Taufer	niza sintagme, ki sporočajo zorne kote bivanja	C
iz Gomilščakove pesmi Slovenec sem, 1887).	Taufer	pesni: "slovenec sem mati me je rodila / ljubezen	C
Iz ljudske pesmi in pripovedne tradicije je	Taufer	vzel nekaj odnosnic in jih vključil v svojo	C
Zeleni Jurij (1972) => metatekst 8: Veno	Taufer	(a-c) -Obrazci in rešitve 3; 250271 in 230771	C
250271 in 230771 (1972) => metatekst 9: Veno	Taufer	-Strm konj (1985) => metatekst 11: Svetlana	C
Pegam in Lambergar (1968) => metatekst 3: Veno	Taufer	(a in b): Pegam in Lambergar (1975) => (metatekst	C
Strniša - Samorog (1967) => metatekst 2: Veno	Taufer	-Riba Faronika (a in b) (1975) => metatekst	C
otrok pojedenih ... riba faronika plava ..."	Taufer	z različnih zornih kotov nekega motiva ustvarja	C
Makarovič - Deveti mož (1974) => metatekst 3: Veno	Taufer	=> Godec pred peklom (a-č) (1975). Metatekst	C
na ljudsko pesem. Namesto nemega Orfeja je	Taufer	našel novega Godca pred peklom, ki ima po Tauferju	C
rešuje ljudi iz pekla s pomočjo glasbe, pa je	Taufer	kot pevec utihnil in si je moral najprej najti	C
zašepetano, zapiskano, zakričano pesmijo poskuša	Taufer	zdramiti svet s pomočjo ljudske pesmi.Njegova	C
Slovenskega etnografskega muzeja, 2000: 201/448.	Taufer	na primer "kroži okoli nekega jedra v motivu	C
primer "kroži okoli nekega jedra v motivu" (	Taufer	1975: 43) z različnimi postopki in iz različnih	C
različno pesem drugačnih bitij in stvari." (	Taufer	1975: 65.) Prvine, ki so v tekstu kot odnosnice	C
Strniša - Galjot (1965) => metatekst 2: Veno	Taufer	-Ladja (1972) => metatekst 3: Janez Menart	C
Žalostinka za galjotom (1973) => metatekst 5: Veno	Taufer	- Galjot (a in b) (1975) => metatekst 6: Milan	C
na glas vpil v porjavelo neurno vodo ..."	Taufer	pa se h Galjotu še vrne, in sicer z dvema "variantama	C
poezijo. Starejši val - Makarovičeva, Strniša,	Taufer,	Zajc, Snoj (Geister in F. Zagoričnik) - se je	C
niansami ljudskega izostrovala osebno izpoved.	Taufer	in Strniša sta se obrnila v dve smeri: Taufer	C
Taufer in Strniša sta se obrnila v dve smeri:	Taufer	je izbral ljudsko pesem kot eno izmed prvin	C
strukturalizmu. Te probleme so nakazali že	Taufer,	Strniša in Snoj, vendar so se še bolj izkristalizirali	C
pesmi v moderni poetični svet njihove poezije.	Taufer	to počne na način otroških ljudskih iger, izštevank	C
postopkom (ta postopek sta neposredno vzela	Taufer	in Vincetič), ter kot spominska formula. Za	C
Ustvarjalci prvega toka so Dane Zajc, Jože Snoj, Veno	Taufer,	Gregor Strniša, Svetlana Makarovič ter morda	C
ni ivja / ni korakov...", podobno počne tudi	Taufer.	Zajc jemlje odnosnice iz ljudske pesmi tudi	C
podobno upehano in zasoplo govorico kot Veno	Taufer:	"Kamen v gmajni, / kamen v ljubezni, / kamen	C
Citati stihov so npr. citat alpske poskočnice (V.	Taufer:	Na Vršac, Vaje in naloge 1969, str. 21-22 )	C
formule ("stoji, stoji" - Kralj Matjaž - V.	Taufer	(Vaje in naloge 1969, str. 53-57); "Stoji tam	C
( Pesmarica rabljenih besed str. 13-17,- V.	Taufer)	itd. - Stilizacija ljudskega je v portret ljudskega	C
ljudska: "pleši, pleši črni kos" (Š 7458) V.	Taufer	-Kje je moj par: "ribe / velike in majhne /	C
pase na zelenem travniku" (GNI M 22.847) ); V.	Taufer:	Sežgani in prerojeni človek (2-22): "gospod	C
plast, ki ni eksplicitna, npr.: Lepa Vida (V.	Taufer,	J. Oswald), "pusti kamen kost" (Na vršac - Taufer	C
J. Oswald), "pusti kamen kost" (Na vršac -	Taufer,	Vaje in naloge 1969, str. 21-22 ) namiguje na	C
hčere ne sina", tedaj se vprašamo, kaj citira	Taufer.	Ali citira samo Vodnika, ali pa obenem še ljudsko	C
te pesmi je podobna ljudski, v samo pesem pa	Taufer	vnaša aktualne sodobne poudarke, ki štrlijo	C
svet z ironičnim vzklikom: "pogine naj buržuj."	Taufer	staro zgodbo z inovacijami oživi in izpostavi	C
tavženkrat, / obema sem odseku glavce preč." Veno	Taufer:	SVETI MATIJA UBIJE OČETA IN MATER	C
načilnejšimi in najizvirnejšimi postopki. Tako kot je	Taufer	slovensko ljudsko pesem bral v Matičini izdaji	C
VII. GREGOR STRNIŠA, VENO	TAUFER	IN LJUDSKA PESEM Ko je Taufer v predavanju	C
STRNIŠA, VENO TAUFER IN LJUDSKA PESEM Ko je	Taufer	v predavanju z naslovom O rabi rabljenih besed	C
umetnim predstavljata Gregor Strniša in Veno	Taufer,	ki skupaj sestavljata jedro teh stikanj v sodobni	C
svoji pesniški zbirki Odisej (cikel Dom, 1963),	Taufer	pa je motivno-tematsko navezan na Strnišo (Odisej	C
uveljavila s pesniškima zbirkama Svinčene zvezde (	Taufer,	samozaložba, 1958) in Mozaiki (Strniša, samozaložba	C
enakovreden vsem živim in neživim bitjem.	Taufer,	nasprotno, odtujenost in nemoč ter "nemost besede	C
tisto skrivnost, ki bi mu odkrila resničnost. (	Taufer	1975: 50.) Ljudsko pesem avtorja sprejemata	C
motivih in temah ljudske pesmi, medtem ko se	Taufer	montažno in intertekstualno loteva razgrajevanja	C
149) kar vidimo iz njegovih pesniških vsebin.	Taufer,	nasprotno, razdira strukturo ljudske pesmi in	C
(Rebernik 1976.)	Taufer	pesni drugače: na eni strani ustvarja distanco	C
metafizični spor s svetom, z resničnostjo.	Taufer	v Vajah in nalogah (1969) prvič poseže po razgrajevanju	C
kar pa ne pomeni več zanikanje ljudske pesmi.	Taufer	bi se na eni strani rad "znebil" ideološkega	C
Zgodbo posameznika, znano iz ljudske pesmi, je	Taufer	prenesel na skupnostno raven in se s tem povezal	C
nsformiran, odnosnice z ljudsko pesmijo pa so redke.	Taufer	izpostavlja magičnost jezika, nove asociativne	C
teksta. Metonimija je pesniški postopek, ki ga	Taufer	uporablja kot načelo pars pro toto tudi ob povezavi	C
skozi meglo v veter. Tukaj se z ritmom zagovorov	Taufer	približa ljudski pesmi: "veslo skoz sivo meglo	C
se, ve ribice, / ker boste pile mojo kri").	Taufer	z zgoščanjem besed in pomenov sporoča resnico	C
jo prepletata z ljudskim vsak na svoj način.	Taufer	prehaja v eksistencionalizem stilnih poskusov	C
enakega v različnosti v novo vzpostavljata tako	Taufer	kot Strniša neki nov, enkraten smisel. (Prim	C
v nadčasovno tavanje po infernu in v kozmos,	Taufer	pa z njo eksperimentira in v rezultatu tega	C
kontinuiteta biti je zanj bistvena. Zdi se, da tako	Taufer	kot Strniša v svojem poetološkem prostoru duha	C
pomembnosti ljudskega sta imela tudi Strniša in	Taufer.	V svojem spominu sta nosila tudi ljudsko pesem	C
oz. najrazličnejših prvin iz ljudske pesmi:	Taufer:	njegova poezija je izrazit eksperimentalen pesniški	C
filozofija in ljudsko => obrnjenost vase.	Taufer:	raztrgaj in zlepi; Strniša: združi in spremeni	C
pesem, Želod, Galjot, Uspavanka, Papiga idr.	Taufer,	nasprotno, na podlagi prej naštetih kategorij	C
tem in motivov razideta v načinu pesnjenja.	Taufer	"zgodbo" razbije v posamezne elemente, ali pa	C
aluzivna odnosnica in hkrati empirični citat;	Taufer	premešča, izpušča, dodaja in preoblikuje ljudsko	C
letale ptičice / da mi je brez tebe hudo..."	Taufer	tu prvič upesni ta motiv.K njemu se vrne še	C
ne pojejo ptice / se ne sprehajajo ribe ..."	Taufer	transformira ljudsko pesem Kje je moj par in	C
metafizika. Strniša išče harmonijo v kozmosu,	Taufer	pa se jedrno povezuje z ljudsko pesmijo prek	C
idejo pesnika. Izjemno zgoščeno pripoveduje	Taufer	zgodbo o Sežganem in prerojenem človeku, ki	C
od kod so odnosnice in na kakšen način jih je	Taufer	transformiral: "...Za njim pljune sveti Andrej	C
varianta, večinoma so pesmi v več variantah.	Taufer	je ljudsko variantnost sprejel kot postopek	C
(Pesmarica rabljenih besed 1975, str. 43.)	Taufer	išče skupno točko med svetom ljudske in lastne	C
porabil". (Pesmarica rabljenih besed 1975: 44-52.)	Taufer	iz nemosti besede prestopa v godbo preluknjane	C
spremni besedi k zbirki PRB tudi izrecno pove. (	Taufer	1975: 44.) To je prvič, da vemo za predlogo	C
varianta 2 "nekakšno priklicevanje smrti". (	Taufer	1975: 45.) Balada o mrtvaški kosti, ki kaznuje	C
je z levo nogo, / vrgu jo je z desno roko."	Taufer	razbije spevni ritem in na način ljudskih zagovorov	C
seboj s pomeni, da ustvarjajo posebno zvočnost.	Taufer	torej ljudske odnosnice, preoblikovane pomensko	C
treba smrt spoštovati. Sporočilo te balade pa	Taufer	razširi in modernizira.V tretji varianti: "zgovorna	C
prikliče ljudsko pesem v bralčev spomin. Če ima	Taufer	v povezavi z ljudsko pesmijo središčno pesniško	C
in v pesmi zapeljano Oba pesnika, Strniša in	Taufer,	sta v svojem spominu nosila ljudsko pesem.Zelo	C
odnos do ljudskega je pri obeh označen: A)	Taufer	in Strniša vzpostavljata z ljudskimi odnosnicami	C
in forma sta implicitno še vedno v ozadju.	Taufer	zavestno uporablja dele ljudske pesmi (npr.	C
pesmi, a jih nato pomensko individualizira.	Taufer	priredi pomen ljudske pesmi: "Jaz sem v čevljih	C
komentar na str. 400 in Kumer 1984: 35-48.)	Taufer	spoštovanje svetega sekularizira z: "da ne bo	C
izpustom nekaterih delov ljudskega besedila	Taufer	eksistencialno razsežnost poglablja.S takim	C
okvir položenih pesnikovih spoznanj in resnic.	Taufer	in Strniša sta z raznovrstnim vgrajevanjem odnosnic	C
ki jim je nato odvzela veselo sporočilo.	Taufer	in Strniša sta z raznovrstnim vgrajevanjem odnosnic	C
15 Veno	Taufer:	(10): LADJA GORI SREDI MORJA Vodenjaki 1986	C
M 2 Veno	Taufer:	LADJA, Podatki, Maribor 1972, str. 29. stvor	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani