suho (3.550)

moram. Moj dobri glas v velikem svetu velja kot	suho	zlato.Moja zvestoba naši Sveti Cerkvi je trdna	A
prigovarja Emeriku. Videti je, da ima Emerik	suho	grlo in da se mu tresejo roke. EMERIK: Ne	A
(Kašlja.) Čisto	suho	grlo imam. DOKTOR: Zaboga!	A
poznate? ‒ imeniten človek, ga je potegnil na	suho.	Jaz sem dobil svoje orodje nazaj, soma smo pa	A
Kdaj se pride domov? Hitro mokre hlače dol pa	suho	krilo gor, čaj je že na mizi!... Gabrijela!	A
No, odgovori, govori! FRANCKA tiho,	suho,	ne da bi mu pogledala v obraz: Dolgčas mi je	A
ponižanje najbolj groteskno. DACARKA je	suho,	jezikavo babišče, EKSPEDITORICA takisto	A
riba pošteno prime. Potem jo šele izvleče na	suho.	MENTEJ Skrbna oblast je pa dolžna zločin naprej	A
beseda do zdaj še vselej trdo veljala kakor	suho	zlato: jaz te tvoje neumne skrivne ženitve ne	A
Ali si ga videl osata!	Suho	je in zbadljivo! Če je mošnja prazna, hlače	A
. / »Za tri mi kadí je njegove, Ki hranijo	suho	zlató! Ej, tisto zlató bi rad ímel ‒, Kaj ž	A
grem iz mesta, da v vinski se hram umaknem in	suho	si grlo oplaknem, v novine nos svoj vtaknem	A
kugo, si mošnjico mi rejeno djal popolnama na	suho;	stari óča se bo praskal, gledalá bo mati čudno	A
je nevtralen, deblo, na katerem počivam, je	suho,	zrak se meša z odpadlim listjem, v nosnicah	A
Mehkoba rjuh prikliče prgišče najinih sanj ... Tu	suho	in toplo, zunaj vlažno in tekoče. Pomladni dež	A
hočem, nočem sonca, vode prosim vsaj dva lonca v	suho	mlako sredi brega, rega, rega, rega, rega!«	A
pesmi že odpele so. V polju vlada sveti mir ‒	suho	listje le trepeče in otožno šepeta, hladen vetrič	A
jesenskega dne si bo oprtala koš in bo odšla po	suho	praprot za kozo. Ne bo se vrnila.	A
In naše delo je trd granit in naše sanje so	suho	zlato, in naše sanje niso privid. Bodočnost	A
ljubezen je bolezen, k′ se ozdraviti ne da. Morje	suho	prej postane, sonce preje ostrmi, kot ljubezen	A
ko ga naplavljajo cementni oblaki ‒ se v meni	suho	žeja poletje. SEM RJAV ali rdeč?	A
kolibe, ki nevihta jih odpira in v reko, ki pod	suho	strugo stika. Je jelenmož ostanek in izbira	A
sence, ti ga lahko pomiriš in počasi zapreš	suho	noč. Kako se vse potaplja Kako se vse potaplja	A
jo tlačil v usta. Videlo se mu je, da požira	suho	sol le s težavo. Šepetaje mi je ukazal, naj	A
čestitali bolniku, kako sijajno je prenesel »	suho«	omamo.Vse mesto je zvedelo o tem nenavadnem	A
mestu!« »Aha, v mislih imate operacijo ‚na	suho’	brez omame, kajne? Povejte no, kako je bilo	A
nasmehne malo plašno z begajočimi očmi in reče	suho:	»Jutri bomo gotovi.«	A
odloči; če bo molčala, bo šla. Gladila je njeno	suho	roko in čakala. Ko je nunca spet začela, ni	A
nabira ciklamne pod smrekami in prestrašen zrè v	suho	kožo, ki jo je pustila kača pod deblom, se veseli	A
Antwerpna, zdaj vzdignili . /\ .. stran 99 . \/	suho	telo na ramena, da je potovalo kakor telo sestradanega	A
telo lahko pade že na stopnišču, saj je telo	suho	in kamen težek, stopnice pa so sestavljene iz	A
kakor redar na križišču. Nato se je zleknila v	suho	travo in prislonila levo uho k tlom. »Jaz moram	A
sem vprašala po dolgem molku. »In vi?« je	suho	vprašal čez čas. Nato sva spet molčala.	A
Tedaj se je ustavil. »Kdaj se spet vidiva?« je	suho,	odrezavo rekel. »Jutri.	A
gozdiča, ob jezeru, ne veste več?« »Ne,« je	suho	rekel. »Ubožec, tako vélik človek in takšen	A
hitro spet stekle. »Ampak,« je vnovič, zdaj	suho	in trdo rekel.Malce je počakal, potem pa je	A
da mu nekaj manjka!« »Tebi nekaj manjka,« je	suho	rekla gospa Amalia. Potem je rekla njemu: »Škoda	A
»On? - Gospod Mirko se reče, ne on!« je	suho	rekla, kakor da jo hoče s tem spraviti v zadrego	A
pridrvel mirno kolesar. »Tudi tod se vozijo,« je	suho	zamrmral. »So še hiše bolj gôri,« je tiho rekla	A
belimi perutkami, kajne?« »O tem ne vem nič,« je	suho	rekla.In tudi je malce skremžila ustnice, a	A
tiranove pravice!« je skoraj hripavo rekel in se	suho	nasmehnil. A zdaj pika.	A
Luciana in uprla roko ob rob zida. »Da,« je	suho	rekel. Luciana je kakor začudena nemo sledila	A
vem, če razumeš. A zelo mučna stvar je,« je	suho	rekel. Luciana je rahlo stisnila njegov laket	A
zapestje. »Saj veš, da ne odhajam rad,« je	suho	rekel.A ona je bila že začutila stavek v njegovi	A
Njeni prsti so gibčno premetavali klinčke, ki so	suho	ropotali.Temnikarica se je srečala z njenim	A
počakajte,« je dejal počasi. Prijel je s svojo	suho	roko, na kateri so se poznale žile dovodnice	A
raztresen, da si je kapo pritisnil na svoje	suho	koleno, kakor bi bil v tuji hiši.Dolgo si je	A
deklo in za hlapca. Prva dva včasih planeta na	suho:	Zinka hlastne po življenju, Moj Jezus po pijači	A
brišejo prah, odpirajo skrinje in jemljejo iz njih	suho,	papirnato, voščeno cvetje - spomine na prvo	A
Delajo in se potijo. Pot curkoma kaplja v	suho	zemljo.In sonce sije ves dan ves dan.	A
nato našo hišo, češ da lahko potegne vreče na	suho	in jih odnese domov. Ded ni čakal niti	A
Sonce je že posrkalo vso roso. Vresje je	suho	in suho je tisto rumeno, pomladno puhasto cvetje	A
Sonce je že posrkalo vso roso. Vresje je suho in	suho	je tisto rumeno, pomladno puhasto cvetje, ki	A
travnik spet skrčila na njegovo stvarno mero in	suho	zemljepisno nepomembnost.Domotožje je čustveni	A
je zacepetala teta. Stric je stopil na	suho,	mi pomežiknil ter mi nato tako preprosto stresel	A
treba več stanovati po zatohlih kleteh. Veliko	suho	sobo si najameva kje v Starem mestu in končno	A
banditi! ... Niente per partižani!« Bichi jo	suho	premeri in malomarno zamahne z roko.	A
Drejc jo mrko pogleda. »Zakaj?«	suho	vpraša. »Zakaj?« ponovi Dragarica in	A
Pozna jesen. Redko grmičevje je že golo;	suho	listje leži po dvorišču. Sova, ki ima	A
Tudi ona bi rada umrla.« »Je že prav!« je	suho	zaključil Luka, ki je bil že nestrpen.»Tukaj	A
rože v loncih ter osmukajo že ovenelo cvetje in	suho	listje.Nato jim roke brez dela obležijo v naročju	A
midva, bajtarja, pa kopljeva jamo in požirava	suho	slino.Pravice ni, da boš vedel!«	A
andiamo! Stopili so čez mostovž na	suho.	V dalje so se za morjem izgubljali vrhovi	A
93 . / . \/ . / pa je držal za ročico drobno	suho	dekletce, ki se je treslo od mraza.Možu se je	A
/ vode, jo nalila v kozarec, pomakala vanj	suho	oljčno vejico in vztrajno letala za Vencem,	A
Takrat vse utihne. Žaga je žvižgala skozi	suho	orehovo korenino, Idrijca je hrumela v skalah	A
vasjo, široko ognjišče, na katerem živo prasketa	suho	brinje in širi prijeten vonj po smoli, buča	A
pograbila težko verigo in skušala potegniti barko na	suho.	„No!	A
Spet tukaj melodija, ki jo nosi veter. Žeja,	suho	grlo, navsezgodaj, pijanec.Po progi zdrvi vlak	A
v nov breg, takrat nobenih misli, samo peč,	suho,	postelja pred očmi.Prisopihala sta do bajte	A
se boči, težak duh se vzdiguje, ko ima grlo	suho,	ko odtrga šop trav, ko žveči travo.Potem ga	A
usti, bi lahko cmok razgrizel, zdaj pa je vse	suho,	vse se kotrlja po majčkeni ustni votlini in	A
tem zajel lahek strešni les. Slišati je bilo	suho	prasketanje in topli zrak nad ognjem je valovil	A
in drugimi možmi zaman iskal njegovo bledo in	suho	lice.Mu je odleglo.	A
bo hudo, kjer samo uporne in lene čaka bič in	suho	grlo in ožgani jezik v ustih. Naj Galebji Simon	A
Hodili so čezenj in mimo. V ustih je imel	suho	in pekoče in ko se je premaknil, je čutil, da	A
milo, glavnike, sponke in trakove za lase,	suho	meso in opleteno steklenico z vodo, materin	A
čakala, medtem ko si ti vlačil kanone in konje na	suho,	in kjer se je znašlo še nekaj izgubljenih romarjev	A
zapuščeno telo, da je proč vsaka misel, da je	suho	ždenje v tem kiselkastem prostoru.Ki briše podobe	A
počasi lezejo skoznjo in jo rahljajo, da se	suho	površje napenja od živega bivanja spodaj.Na	A
je bil nenadoma. Zdaj je bilo že lep čas	suho	in prah se je nabiral na šipah. Med razmazanimi	A
prišel, je deževalo, zdaj je bilo že nekaj dni	suho	in toplo.Vsi so čakali na veter z reke.	A
G.in G. sta stekla v vodo in jo privlekla na	suho.	Gumbu je obraz povsem potemnel.	A
ROMANJE GOSPODA HOUŽVIČKE Kakor	suho	brezbrežno mrmranje, kakor zdolgočaseno trkanje	A
Viliju, potem vzdihne, s pomočjo žive roke vtakne	suho	v žep plašča in sede. -	A
levo, zdravo, živo roko zgrabi svojo desno,	suho,	mrtvo roko in jo položi na mizo. -	A
prekleti norec ali kaj, še nekaj požuga, vtakne	suho	roko v žep in že ga ni več. Glava mirno počiva	A
notranjosti, trije so zgoraj; v pesti drži to	suho	sluzasto kožo in vleče in vleče, da bi kar vse	A
Možakar je bil nadvse radoveden. Odgovarjal sem	suho	in počez.Kmalu sem odšel.	A
okenskih podbojev, skozi katere je bilo videti	suho,	kamnito pobočje na drugi strani, z redkimi drevesi	A
kukci in molji in ličinke bi zacvrčale kot	suho	dračje.Fondi in registri, korespondence in bilance	A
samo čevlje in hlačnice. Čakalni kolega je	suho,	ne brez kančka prezira, rekel: Podrsava.Ne vem	A
potisniti grozo nazaj v prsi, vendar je uspel le	suho	pogoltniti.V ustih je imel ogaben okus, le s	A
Jasno?« Možak je	suho	pogoltnil in le prikimal; fantje so preživeli	A
zakrivljeni ob sencih, so precej osiveli, in	suho	lice bi ne bilo neprijetno, če bi se usta ne	A
se pa nič ne pozna; obraz in pleša, oboje je	suho.	Take sode so polnile Danaide.«	A
Petan je dobil za odškodnino par litrov vina,	suho	pleče in eno pogačo, sestra pa razglednico s	A
bedro in z združeno močjo potegneva gospoda na	suho.	Šnakšnepskovski je bil moker kot miš, nič se	A
solza oživila oko, ki je bilo sicer mrtvo in	suho.	Toda Ančka je vedno bolj pešala in čutila je	A
povpraša, kaj huzarji najrajši jedo. »Samo	suho	slanino!« odgovori mu Matizelj, bržkone zato	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani