nova beseda iz Slovenije
nešto me prorazi, i razigra od srca do čela. | Kad Joj | danas pazim obraz mili, oko mene vas se svijet | A |
golubova, a Nje ime slatko kano med cjelova. | Al šta | mi to hasni dobro najugodnije, kad nebo i zemlja | A |
tajna rasvijetila dušu Nje ljepota sjajna. | Stanko Vraz | Nekoliko streljajev pod železniško postajo Grčavo | A |
Cerovčan Jakob Frass, ki se je pozneje podpisoval | Stanko Vraz. | V topo in neizobraženo maso hrvaškega naroda | B |
katerega je bil rojen. On ni obupoval, kakor | Stanko Vraz, | ni tarnal, da je ta njegov narod majhen, da nima | B |
Prešerna se je vrednosti ljudske pesmi zavedal tudi | Stanko Vraz ( | Narodne pjesme u Slavoniji, Zagreb 1955, str | C |
popravi po vzoru drugih, ki jih zna." Toda | Stanko Vraz | je bil, po navajanju Marka Terseglava "pri obravnavi | C |
kajkavski Hrvaški, sicer pa jim je utiral pot že | Stanko Vraz. | Zaradi svojega osredotočenja na besedila se je | C |
in prirejal najrazličnejše folklorne pesmi. | Stanko Vraz | se v uvodu v svojo zbirko slovenskih folklornih | C |
izdajatelji folklornih pesmi (Andrej Smole, | Stanko Vraz, | Emil Korytko idr.) v njegovem času so uživali | C |
1810 Rodil se je pesnik, kritik in esejist | Stanko Vraz ( | umrl leta 1851), za hrvaško književnost pomemben | D |
stoletja prenesel Čelakovsk;, pohrvatil ga je | Stanko Vraz, | k Poljakom mu je pot utiral pot Matija Čop.Medtem | D |
posebej povezana -, kardinal Missia, pesnik | Stanko Vraz | in drugi.Ker gre za jubilej, sem začel pogovor | D |
Dogodki na današnji dan: 1810 Rodil se je pesnik | Stanko Vraz, | utemeljitelj književne kritike na Hrvaškem in | D |
slovenskimi mlini na veter, je njegov prijatelj | Stanko Vraz | obupal nad slovensko majhnostjo ter se ogrel | D |
1810 Rodil se je pesnik, kritik in esejist | Stanko Vraz, | ki je za hrvaško književnost pomemben kot utemeljitelj | D |
uklanja vsiljevanju logike, po kateri je že | Stanko Vraz | prepričeval Prešerna, da je slovenščina za »višje | D |
okolja, kot so Fran Miklošič, Oroslav Caf in | Stanko Vraz. | Na celjskem območju je postal osrednja osebnost | D |
1810 Rodil se je pesnik, kritik in esejist | Stanko Vraz, | ki je za hrvaško književnost pomemben kot utemeljitelj | D |
kulturno društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva » | Stanko Vraz«. | Zvonko Horvat | D |
vzorec smo v 1990. letih radi ponavljali.. | Stanko Vraz ( | Jacob Frass, 1810-1851), ki mu čbeličarji niso | D |
slovenski privrženec. Med najbolj vnetimi je bil | Stanko Vraz, | ki mu je ilirizem pomenil pot do vseslovanske | D |
1810 Rodil se je pesnik, kritik in esejist | Stanko Vraz, | znan kot utemeljitelj književne kritike na Hrvaškem | D |
obstoj slovenskega naroda. Ni pomemben samo | Stanko Vraz, | ki ga je Prešeren za las izigral, da niso vključili | D |
na njegovem (?) mestu znašel njegov antipod | Stanko Vraz, | ki je v uvodu izpod peresa Matjaža Kmecla opisan | D |
Ptuj, Brežice, Šentilj, Kočevje), pa ilirizmom ( | Stanko Vraz). | Dragoceno je Škrabčevo razkritje »verske nestrpnosti | D |
Stanko Cajnkar, Ivan Tomažič, Ksaver Meško, | Stanko Vraz, | Ruda Jurčec, Božidar Borko, Anton Trstenjak, | D |
1810 Rodil se je pesnik, kritik in esejist | Stanko Vraz, | ki je za hrvaško književnost pomemben kot utemeljitelj | D |
obdobju so dialekte raziskovali še Urban Jarnik, | Stanko Vraz, | Franc Miklošič, Matija Valjavec, Ivan Zakrajšek | D |
slovenski voditelji Fran Miklošič, Janez Bleiweis, | Stanko Vraz, | Matija Majar, Josip Muršec.Toda iz neznanega | D |
1810 Rodil se je pesnik, kritik in esejist | Stanko Vraz ( | umrl leta 1851), za hrvaško književnost pomemben | D |
irjevec). . / . 1998.08.28 REPOR2.TXT:20720 . / | Stanko Vraz, | Slovenec z dvema dušama Zaradi ilirizma je | D |
hrvaškega literarnega časopisa Ko je Ormožan | Stanko Vraz | poslal svoje slovenske pesmi romantični Kranjski | D |
zmede sicer redkejše, a zato toliko bojevitejše. | Stanko Vraz | ni prvi opozarjal, da pri nastajanju slovenskega | D |
dojeli vsebino, ideje ali programsko usmerjenost. | Stanko Vraz | je le eden od njih, mogoče najtipičnejši in obenem | D |
kontroverzen v vsej plejadi učenih mož. Kajti | Stanko Vraz | je rojen v Cerovcu, na meji med ormoškim in ljutomerskim | D |
Moderni galeriji akademije znanosti in umetnosti. | Stanko Vraz | je poleg Franceta Prešerna edini pravi romantični | D |
veljavno prepričanje) ilirsko poreklo. Toda prav | Stanko Vraz | iz Cerovca je prvi spoznal, da uporablja ilirsko | D |
v hrvaškem narodnem in književnem preporodu. | Stanko Vraz | pa je zasedel častno mesto med njegovimi možmi | D |
njegovo delo Gusle i tambura. In vedeli, da je | Stanko Vraz | eden pomembnih hrvaških pesnikov, prvi hrvaški | D |
Peter Pavel Vergerij, Davorin Jenko, Janko Jarc, | Stanko Vraz, | Elda Piščanec, Josip Mravljak, Janez Puh, Cene | D |
upodobljen s sliko, slovenski in hrvaški pesnik | Stanko Vraz ( | na katerega je vplival Mickiewicz), Levstik, | D |
1810 Rodil se je pesnik, kritik in esejist | Stanko Vraz ( | umrl leta 1851), za hrvaško književnost pomemben | D |
Jaz vam iz zgodovine lahko povem, da je res | Stanko Vraz | leta 1836 v zasebnem pismu prvič uporabil slovensko | G |
navdušenja, na primer v Sloveniji, kjer se je | Stanko Vraz | celo odločil, da bo pisal v »ilirščini« namesto | P |
Marburg ‐ v leto 1836, ko naj bi ga bil zapisal | Stanko Vraz, | sestavljeno pa naj bi bilo iz osnove mar (to | P |
Za današnje razmere nekoliko nenavaden. | Stanko Vraz | in del Slovencev je bil do predmarčne dobe navdušen | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |