sonce sije (145)

Kongresni trg ... vse je živo, mislim ptiči, listje,	sonce sije	skozi veje platan, veste, tam je, najprej, čisto	A
Rano jutro.	Sonce sije	skozi okna. Prvi prizor MARTIN struži pri	A
Pogleda skozi okno z mehkim nasmehom.	Sonce sije	po mojem kraljestvu... kako bo šele potem sijalo	A
spomladanska pokrajina, vsa v cvetju VIDA:	Sonce sije,	svate pozdravlja! DIONIZ: Ni okamenelo!	A
DEJANJE Pozorišče: Jasa v gozdu. Jutranje	sonce sije	skozi drevje. Vsenaokrog prepevajo ptiči.	A
cvetko splul, tako je sreča. Pač od daleč kakor	sonce sije,	a greste bliže, pa se ona za meglami skrije,	A
tebi v čast zložene iz krajov niso, ki v njih	sonce sije.	Iz krajov niso, ki v njih sonce sije Iz krajov	A
/ stran 120 . / Iz krajov niso, ki v njih	sonce sije	Iz krajov niso, ki v njih sonce sije, kjer tvoje	A
v njih sonce sije Iz krajov niso, ki v njih	sonce sije,	kjer tvoje milo se oko ozira, kjer vsa v poglédu	A
rož′ce poezije. Iz krajov niso, ki v njih	sonce sije;	Cel čas so blagih sápic pogrešvále, Obdajale	A
Vlakna in repovi ognjenih kometov.	Sonce sije.	Sonce gori.	A
Mali deževnik mi prinaša okrasne kamenčke.	Sonce sije.	Sonce sije.	A
Sonce sije.	Sonce sije.	Prizidek Ob hiši je prizidek.	A
‒ Travam bajke šepetam. A ko žgoče	sonce sije?	‒ Pod menoj je hladen vir.	A
zlate glave reže. Z žarom vročim kot nikoli,	sonce sije,	da umirajočim cvetkam sok izpije. Pritajeno šelestij	A
ga izbičal je, poslan nas poblažit. Resnice	sonce sije	zdaj, ljubezni greje žar, in svet je zopet cveten	A
gaj svoj zlati žar z nebes, a bolj še sreče	sonce sije	otrokom z lic in iz očes skoz senco oljkovih	A
poje in na prsi bije. Skoz visoka okna jasno	sonce sije.	Zelen mah obrašča zrušene zidove, veter skoznje	A
V smehu je tvoja bodočnost.	Sonce sije	izza črnega stekla. Poljana je zlata od sonca	A
Levi besnijo. . / . / stran 31 . / Pesem št. 1	Sonce sije.	Zbudil sem se.	A
juhe! na planincah luštno je. Na planincah	sonce sije,	ko dolince še megla krije. Pastir pa prav′: juhe	A
se nagelj vije, na okenca zagrnjena večerno	sonce sije.	Rdeča ruta, bel ošpet, dekle razposajeno, širok	A
tolažila, srce up pri tebi pije, naj mu zlato	sonce sije,	kadar hud vihar z neba zadivja. Spavaj, spavaj	A
star komaj petindvajset let. Poletje brni in	sonce sije.	Tilčka stoji pod črnim bezgom, njene bele roke	A
Pot curkoma kaplja v suho zemljo. In	sonce sije	ves dan ves dan.Vozi se čez nebo in seje luč	A
Tik pod njimi je v ozki dolini požgana vas.	Sonce sije	po pogoriščih.Iz razvalin štrli v nebo visok	A
Pomladno, veselo vzdušje.	Sonce sije	skozi okno in obseva šopek mačic in teloha.	A
Seveda je še druga možnost.	Sonce sije	skozi okno z veliko močjo, o tem ni nobenega	A
odplavlja blato z ladje. Tiho je in mirno, jutranje	sonce sije	na ladjo, sije v Rigby, ki z vsemi svojimi potniki	A
Konjak je dober,« sem rekel, »oblaki potujejo.	Sonce sije	kot v Odesi. Leonca sedi ob oknu.Ladja se pelje	A
toplo je danes! ‒ je pretrgal molk Jaka. ‒Res,	sonce sije	kakor poleti, ‒ je odvrnila Anica. Zopet sta	A
O, seveda. Sedi na ranti, da mu	sonce sije	na glavo, namesto da bi se kam v senco spravil	A
spomin kakor daljna pesem, ampak to je hip - in	sonce sije.	Ti, ki hraniš bridkost, o kateri te ne vprašam	A
polnočni uri nečedne zgodbice. Zvedrilo se je in	sonce sije ...	Ob tistih časih je zahajal k meni koncipient	A
Greh bi bilo, da bi se človek cmeril, dokler še	sonce sije.	Lahko noč, gospa!“	A
kakor da bi bili ostali sončni žarki na njem. »	Sonce sije;	ne bo jih veliko.« »Kaj mislite, ali	A
njegovo življenje. Po cesti hodijo živi ljudje,	sonce sije	nanje in riše na zidove dolge, smešno‐pošastne	A
ženin jo drží za roko in obadva sta vesela in	sonce sije	tam ...Tako sem mislila, pa mi je bilo še bolj	A
kakor pride siva megla; megla se razprši in	sonce sije,	kakor je prej sijalo. In ker je vedel, da	A
malokdaj napojen in nasičen. Kaj tisto - eno	sonce sije	lačnim in sitim!Zdajle, recimo, zdajle sem hudo	A
ljudje imajo pravico do maja in do ljubezni. In	sonce sije	na puščavo žarneje nego na mlado njivo. Prišel	A
že tisoč let, kaj ne bi malo pogledal, kako	sonce sije?	Lepo je zunaj, tukaj pa je zadehlo in trohnobno	A
bolezni, melanholijo je treba pregnati - in	sonce sije	čisto, kakor je sijalo... Helena je zaprla klavir	A
okrvavljena in oblatena; toplo spomladansko	sonce sije	nanja, ali ne ganejo se.Vselej, kadar se mi je	A
”Zdaj ne pojdeš.	Sonce sije	in ljudjé so na cesti.Spoznali bi te in bi te	A
veseli in zadovoljni, v prazničnih oblekah, in	sonce sije	in zvonovi zvone ... Nežika vzdihne, takó globoko	A
otroški obrazi. In nad pokrajino sije večno	sonce, sije	skozi košato vejevje, tako da se stresa listje	A
je pač tisti kraj, kamor pojde? Lepo je tam,	sonce sije,	pisani vrtovi so tam in prostrani zeleni travniki	A
turobno ... ne,« se zasmeje, »doli je veselo:	sonce sije,	gora zeleni, ponoči pljuska morje in mesec plameni	A
Avšiča posebno razjarile: »Kaj boš pel? Če ti	sonce sije	na razbeljeno bučo in če imaš v ladjo vpreženih	A
Pridruži se še vtis jesenskega drevja.	Sonce sije,	da se blešči listje po vejah, kakor bi bilo iz	A
peče okrog srca in glava me vedno boli. Če	sonce sije	ali dežuje, glava me vedno boli!« Ko	A
skupaj, da lahko odrinem v Italijo, kjer vedno	sonce sije,	ali pa v Flandrijo, kamor me vlečejo dela nebeških	A
gledal pri oknu na ravnino, rumeno obsijano. »	Sonce sije	in dosti lepega vremena imamo,« je mirno spregovoril	A
obupati? Ne veste, da po hudem vremenu spet lepo	sonce sije?	Če se vam zdaj hudo godi, vam bo že Bog spet	A
žalosten ždiš, kakor bi te zima in mrzlica tresla?	Sonce sije	in še božji volek je vesel, ki nima več uma in	A
tako lepa; kdo bo mislil na hudo uro, dokler	sonce sije,« ‒	rekla je Veronika, pa iz glasa in obraza se ji	A
občinam in državam! In nad vami naj še delj	sonce sije?«	»Oprostite, gospod, vaši nazori so nekamo podobni	A
uničila nade polno življenje! Ti se čudiš, da še	sonce sije,	da še zemlja zeleni in po nji hodijo ljudje,	A
resno besedo, zato ga je vse rado imelo. Kakor	sonce sije	pravičnim in krivičnim, tako je stari Jelenko	A
te vražje Notranjske! Ah, ljuba Dolenjska, še	sonce sije	tukaj lepše!In zopet se bomo najedli.«	A
Marijane ni več. Tu vse je tako, natanko tako,	sonce sije,	menjata se noč in dan, zvoni zjutraj, opoldne	A
pripoveduje mati veselo in prijazno in jesensko	sonce sije	v sobo in se sveti na tleh v ploščatih in trepetavih	A
pripoveduje mati veselo in prijazno in jesensko	sonce sije	v sobo in se sveti na tleh v ploščatih in trepetavih	A
Zverižene, raztrgane ‒ s to vojsko ne bo zmage.	Sonce sije,	rdeči se listje in ponoči kričijo ptice, ki se	A
pamet - za eno krono!« Vse vrvi vsekrižem,	sonce sije	in zvonovi pojo jasno in veselo.Naenkrat je poldne	A
mimo, ptiči se spreletavajo, žuželke brenče;	sonce sije	in razsipa svojo blagodejno žarkovje skozi ozračje	A
razmerju s tlemi. Tod okrog je podnebje milo,	sonce sije	skoraj vsak dan in zbiralniki na obodih Hiše	A
pretrda. ◆ Zima rada z repom bije, če dolgo toplo	sonce sije.	◆ Zima, gosposka in smrt ne prizanesejo.	A
čedalje bolj odpirala, kakor da vroče opoldansko	sonce sije	naravnost nanjo. Po gozdu pa je prišel	A
Popackaj je začel: »	Sonce sije	na obali...« Tu ga je Alica prekinila	A
je samo prijazno nasmehnil in znova začel: »	Sonce sije	na obali, Sije na vso moč:	A
‘Le kaj ga je prijelo? Da	sonce sije	še ponoči Res ni njegovo delo.	A
opazil šele pozneje.) Topovi grmijo dalje in	sonce sije	tako toplo, tako prijazno. Sneg, ki je zadnje	B
brazde zoral, plevel oplel in pšenico vsejal.	Sonce sije	na grob, veter podi preko njega oblake, dež ga	B
življenje, izhaja iz spojitve prvin neba in zemlje.	Sonce sije	na zemljo in zbudi njeno rodovitnost, ki je osnova	B
Š 7763 Iz Matene pri Igu	Sonce sije,	pa dež grie/ Malnar miele brez vodie, / Peteálen	C
obrnjen brez srca obrača / brez dobrih zob /	sonce sije	pa dež gre Zamislimo si to misel v njeni na	C
pomensko okolje Tauferjeve pesmi Narobe svet ("	sonce sije,	dežek gre / ... brez rok, brez nog") pomensko	C
tam doli beli grad" (Lavdon ali Desetnica); "	sonce sije,	sonce sije" G. Strniša, Lutka II, str. 38), kontrastni	C
beli grad" (Lavdon ali Desetnica); "sonce sije,	sonce sije"	G. Strniša, Lutka II, str. 38), kontrastni paralelizem	C
pesem vključi cel citat ljudske pesmi: "...	sonce sije,	dežek gre, / mlinar melje brez vode" in jo na	C
njegov stalni kompozicijski postopek (Lutka II): "	Sonce sije,	sonce sije./ Tvoje truplo na rokah nosi ..."	C
kompozicijski postopek (Lutka II): "Sonce sije,	sonce sije.	/ Tvoje truplo na rokah nosi ..."	C
M	Sonce sije,	dežek gre, / mlinar melje brez vode, / melje	C
grem od tebe stran. / Zemlja kaže vse zobe, /	sonce sije,	dežek gre. 14	C
Lani je recimo ugledal laboda. Tudi	sonce sije	vse topleje in zgodilo se je, da je opeklo nekatere	D
Govoril je svoji ženi Antilopi.	Sonce sije,	mislim, da nekaj dni ne bo deževalo.Obiskati	D
in ušesa, ki morda niso iz krajev, »ki v njih	sonce sije«.	Med visokim in nizkim Prešernom	D
prijazno se zdi vse skupaj, da je komaj lahko res.	Sonce sije,	ura odbije poldne, na oknu nad trgom se pojavi	D
Utrinki s Sicilije	Sonce sije	skoraj vse leto, skoraj za vse Tone Hočevar	D
avto me je povozil in potem sem napisala komad	Sonce sije.	Ja, težko je bilo, ampak ničesar ne obžalujem	D
Kaj ne bi, okolje je odlično! Pomladno	sonce sije	skozi šipe, tam zadaj je Rožnik, brezskrben mir	D
slogan. A kmalu se pomirim, saj je lep dan,	sonce sije,	snega je sedem metrov, pa še svoboden sem kot	D
Italija nam je vsem pri srcu. Vino je dobro,	sonce sije	in ljudje so tako vedri: ja, ko bi lahko tudi	D
našem osončju. Problem predstavlja dejstvo, da	Sonce sije	vedno močneje.Na vsakih sto let se njegova sevalna	D
Zila', čeprav si po vrsti sledijo drugače.	Sonce sije,	cesta je prijetno prazna in popevčica se sestavi	D
tebi v čast zložêne/ iz krajev niso, ki v njih	sonce sije.	O tej zadevi potoži pesnik bratu pesniku (Prešernu	D
kar kakih 15 milijonov stopinj. Zaradi česa	Sonce sije?	Brez zaloge goriva bi se Sonce zaradi gravitacije	D
lasbenikov. . / . 2003.11.19 trip02.txt:15837 . /	Sonce sije	Prikupna televizijska napovedovalka je že vsaj	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani