sončno (3.293)

počasi razmakne, žarka luč zasveti, prikaže se	sončno	polje, čudovita spomladanska pokrajina, vsa	A
Kakó razkošno mi je pri srcu, kakó je vse takó	sončno	krog mene.Zdi se mi, kakor bi se mi bil odprl	A
si o sreči, mirni in sladki, opojeni s čisto	sončno	svetlobo, - ali veš, da jo dobiš ob moji strani	A
razkošje je v mojem srcu ... vse je svetlo in	sončno	tukaj ... in hladí me po licih in boža, kakor	A
njih neumni slepec vesele bral si dneve, in	sončno	brez oblakov sem bral ljubezni srečo. Solzé	A
topel, kot bi vsa vesoljska zrcala fokusirala	sončno	energijo v lenoben lunin nasmešek. Rahlo telo	A
vzel je zimski mraz? Glej, zelen je znova gaj,	sončno	je nebo, zemlja cvete kot nekdaj žívo in lepó	A
guruju sedem Prikloniva se večeru in ujameva	sončno	slovo Pod krilo mi pesek zleze Prste mi daj	A
France Forstnerič . / . / stran 71 . /	Sončno	prgišče verzov Ob zbirki Songarei Sonje Votolen	A
posle, zavedel razlike med megleno Ljubljano in	sončno	Gorico.) Bridko se mi je nasmehnil, ko se je	A
dopoldan, prozoren, a že s pridihom zime v sebi.	Sončno	ozračje, ki se ga pa drži ostrina ponočne sape	A
kakor da sta okoli njiju samó sneg in mirno	sončno	ozračje.A vendar so bile tam majhna mlekarna	A
še nekdo že rešuje njeno narečje in z njim	sončno	obalo! In pustil je, da ga je iz veže vodila	A
doline, ki ga je senca že rezala na dvoje: v	sončno	in senčno polovico.»Zdaj bo prigazil na Rejčev	A
peska in kamenja ni v njeni strugi. Samo med	sončno,	rumeno zemljo se zvija vijugasta, kakor kača	A
lepa, saj je bila zdaj do vrha zalita z zlato	sončno	lučjo.Vse je bilo pozlačeno, tudi kalna reka	A
koruzo, da bi zrnje laže posrkalo še poslednjo	sončno	moč, ko so prigrmeli vojaki z bajoneti na puškah	A
po dolgem razklala dolino v dve polovici: v	sončno	in senčno.Senčna črta se je skoraj v ravni črti	A
zaskrbljeno vpraša Jera in stopi od ognjišča v	sončno	luč. »V grapo!	A
rožice so bile na steklenici in na kozarcih in	sončno	zlato je bilo vino, ki se je svetilo v njih	A
veliko močjo, o tem ni nobenega dvoma. Med silno	sončno	svetlobo in prostorom, od koder se dviga oblaček	A
somraka, prve jutranje svetlobe, za njegovo	sončno	in njegovo vlažno podobo, za brezna in nakane	A
rdečeglavec mahnil po ležišču. A jutro je bilo	sončno.	Vsa sopara se je razkadila.	A
je njihov vroči objem, a tu je bilo svetlo in	sončno.	Ko je zavezoval popotno vrečo, so se za njegovim	A
izdatnejših hranljivih snovi. Zunaj je bilo umito,	sončno	jutro.Za širokimi progami rumenih polj, ki so	A
čudne stvore na morju in v ljudeh, vihar in	sončno	bleščavo; slepila, ki jih je nastavljal hudič	A
na palubi galeje sredi vročega poldneva in s	sončno	žarico nad seboj in v glavi.Johan Ot je pograbil	A
Dobravo, za zmeraj, na Dobravo, kjer bova neko	sončno	popoldne, še utrujena od poti, a že spočita	A
se menil za kmete, ki so jih pozdravljali, za	sončno	pokrajino okrog sebe.Molčal je, zvečer je molil	A
in tudi že nekoliko žolte luči, ki bo s svojo	sončno	močjo kmalu začela raztapljati moker spomladanski	A
verniki, piše kronist... Sholar mežika v	sončno	svetlobo.Naslanja se na zid hišnega pročelja	A
imena. In naprej drsenje po ravni cesti, čez	sončno	razsvetljeno in napeto kožo Amerike, med podeželsko	A
ven na Philip St., zastre si oči pred surovo	sončno	svetlobo in naglo smukne nazaj.Čez dan jih je	A
da je celo na obrazu stražarja, oblitega s	sončno	svetlobo in čudno razsvetljenega, tistega istega	A
steklenice. Gospodična gleda gor v razžarjeno	sončno	kroglo, v beli pesek na vaškem trgu, v kamniti	A
videli, kdo je Vili Fink! In ko stopi ven, v	sončno	bleščavo, najprej ne vidi nič, čisto svetlo	A
zazdelo, da je prav lepo, ko drvimo skozi to	sončno	pokrajino in se ljudje od vseh strani ozirajo	A
bo spet kdo izmenično tepel? Vreme je bilo	sončno,	in čeprav ni bilo niti malo toplo, je bil ves	A
proti luči: »Nekoliko prehudo že res odbija	sončno	svetlobo,« si je dejal; »toda vsi tudi nimajo	A
pokazati prostore, namenjene tujcem, hvalila njih	sončno	in senčno lego, vodo v hiši, izborno mleko in	A
pokrila zima. In Buterna skozi zavešeno, a	sončno	dopoldansko okno vidi, da se ponudbe prav nič	A
birmancu novo uro, toda ne pri Beletu, ampak	sončno.	V gorskem zakotju Nekateri ‒ rekel bi ‒ gospodje	A
koraka, s klobukom na primojduš, za klobukom	sončno	rožo, veliko kakor pehar, golorok ‒ in vleče	A
motilo sivo nebo, ko je imela glavo polno sonca,	sončno	prijaz nih misli na Ljubljano, na mesnine in	A
gosposki polovici je sijaj mramorja ščemeče odbijal	sončno	sijavico in skoro onemogočal vid.Starec je oklevaje	A
voda nad njim, hiti v daljavo, v prostrano,	sončno	tujino; on ne more.“ Martinec je legel v	A
ožganega kamenja. Tako je bilo vse prepojeno s	sončno	lučjo, da še svoje sence ni videl.Ljubil pa	A
gostilničar. Gledal sem skozi okno v zeleno,	sončno	daljavo, na duhteča polja in temne gozdove,	A
leseno sredi zelenih travnikov, tam zgoraj svetlo	sončno	nebo, na desni bela cerkvica; na drugi strani	A
oživela! Oči, ki so gledale prej sanjavo na	sončno	pokrajino tam doli, so se domislile, so vzplamtele	A
. / . / stran 203 . / prihodnost kakor v to	sončno	jutranje nebo.Hej, blizu je obljubljena dežela	A
čistem ogledalu, je zasijalo, se je zasmejalo	sončno	polje.Razprostiralo se je do obzorja, ki je	A
mu je zdelo doslej kakor ovito v mehko, jasno	sončno	svetlobo.Tako sončno so živeli v starih pravljicah	A
ovito v mehko, jasno sončno svetlobo. Tako	sončno	so živeli v starih pravljicah kraljeviči s svojimi	A
velikega hrepenenja polne, onstran hriba v	sončno	daljavo.Tam, na tisti grapavi poti, se je rodila	A
pragu. V daljavo so hlepele njegove oči, v tisto	sončno	meglo, ki je bila kakor zagrinjalo pred paradižem	A
razljučen, napol prestrašen, ter nazadnje izginil v	sončno	luč.Cvetici se je bilo zlomilo stebelce pod	A
pusti in tihi; nekateri so verovali v svojo	sončno	prihodnost, drugi so zaupali v svoj vsakdanji	A
ustnice sem poznal, ki se smehljajo mirno in	sončno,	kakor se smehljajo otroci v sanjah ...Kdo je?	A
sivega neba, ne megla, ne sajastih hiš; veselo in	sončno	je bilo njegovo srce. To je bil tisti čas	A
nikoli več ni šel v laze, kadar je bilo lepo	sončno	jutro ... Najbolj srečen je bil, kadar je bil	A
tolikem čudésu!“ Stopil sem iz zakristije na	sončno	cesto.Tam, vsekrog cerkve in še globoko pod	A
je zalučil skozi okno na dvorišče, v svetlo	sončno	jutro.-	A
Cvetoče pokrajine z zelenim drevjem in mehko	sončno	svetlobo. Daleč tam v jasnih žarkih stoji belo	A
mogoče, vtihotapiti se v bližino vzvišene, pod	sončno	gloriolo se bleščeče osebe, obšel me je nekak	A
srečni, vsi prepojeni in pretkani z najlepšo	sončno	svetlobo.Takrat še ni živel svojega življenja	A
stekale vanjo mračne, ozke ulice, kakor da bi se v	sončno	reko, posuto s parniki in čolni, spuščali smradljivi	A
koraki je stopal v klanec; stopil je v svetlo,	sončno	jutro, speča dolina je ležala v megli globoko	A
mladost naravnost v obraz, dihnilo mi je v dušo	sončno	zdravje.Tudi prej sem ljubil dekleta, ljubil	A
skozi okno in je videla tam daleč za vrtovi	sončno	cesto in prazniške ljudi; od nekod se je glasila	A
so se odprle na stežaj in vse se je vračalo s	sončno,	veliko silo in kakor od pepela se je razsul	A
ravni, v soncu okópane: tam daleč iz gozda, v	sončno	meglo zavitega, v burji šumečega, je izvirala	A
Slivar? Ali nisi upal, da si napraviš vse	sončno	življenje, ki bo tvoje srce bogato in veselo	A
je sončna in vesela Prisojnica sama, tako je	sončno	in veselo njeno življenje.Kaj ji mar politika	A
blagodišečo, da srce ni več spoznavalo, ne več	sončno	čutilo -- kakor da bi zatisnilo oči in zasanjalo	A
radosti. Kaj bi gledal v tisto noč, ko je že	sončno	jutro; kaj bi si otiral lice, ko solz že zdavnaj	A
bi bilo potreba, da lepota sama izgreši svojo	sončno	pot?Kar se tiče tistih sedemintridesetih cmokov	A
čudno je bilo - preko polja, preko travnikov v	sončno	daljavo ... Ali so bile sanje?	A
gori nad upepeljeno pristavo se obrača dušman v	sončno	stran in moli zornico, poljubuje zemljo, kliče	A
dalje in vstopila v celico sestre Elekte, tiho,	sončno	sobico, polno vrtnega vzduha in borovega vonja	A
Peči, sijajne za Mrzlim vrhom, nebo nad Pečmi,	sončno	nebo in vedro, kakor da se večno smeje in se	A
poginil. Prešel je ravno polje in čutil toploto	sončno	prijetno v hrbtu, zakaj bil je šibek in lačen	A
potegnil veter, in legala skoraj otipljivo nad	sončno	ravan, ki je gnala čudno zgodnje pomladno cvetje	A
za konec tedna. »V petek se bo nadaljevalo	sončno	vreme, v soboto pooblačitve in proti večeru	A
iz meglenih krajev, da bi siloma dospeli na	sončno	livado, kamor jih je silil kes in jih gnala	A
skoraj preglasno se je zasmejala, ko je stopila v	sončno	obsijane Špitalske ulice.Plaho se je ozrla okrog	A
odpustim gospodu Bogu, da vas ni zasadil pod	sončno	nebo naše divne Toskane, ampak da vas je udaril	A
spomnil se je ta Malec, da me je posadil tu sém na	sončno	vročino, da se pečem kakor ovca na drogu!« togoti	A
premogočnemu gospodu Janezu Frančišku, ki je še danes	sončno	obsijani vladar škofije v Freysingenu in vsega	A
Vsi so utihnili. Potlej je pogledal v	sončno	stran in prav počasi in razločno govoril nekam	A
Témenica. Nad Bratenco je s strmega hriba v	sončno	nebo bola stara cerkev na Primskovem, vsa reber	A
nimi in zatohlimi sobami; Grundljevo pa je bilo	sončno	in zračno, suho in čisto zunaj in znotraj.	A
drevak hitro pribrzel v jezero. Jutro je bilo	sončno	in jasno.Veter je pihal Jelenu v hrbet in ga	A
prileti z razglednim brestom vred naravnost v	sončno	oblo. V ušesih mu je bučalo, kakor bi drvel	A
pobarvana pečena jajca in prejemali v zameno	sončno	rumena.Otroci in starejši pa so hiteli lupiti	A
zavedel, je izza roba hribov pogledalo sonce. Za	sončno	videnje je bilo zdaj že prepozno. Jelen si je	A
črnega, pa nič več. Jelen je vstal in odšel na	sončno	stran koče. Spet so zacvrčale lastovice.	A
stopi na suho. Kljub temu, da jutro ni bilo	sončno	in se je obetal dež, je bil podvzetni mladec	A
nobeni drugi ne.« Kmalu nato je naletel na	sončno	jaso, vso posejano z gorskimi nageljni.Komaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani