snežniki (37)

daleč drugje? V samotnem Bohinju, kjer beli	snežniki	dotikajo skoro se modrih nebes, pastirjev planinskih	A
vinske gorice z belimi hrami, veselim obrazom,	snežniki	kipijo v zvezdíce visoko nad nami, pokriti so	A
niti za kraje, po katerih hodim. Gorenjski	snežniki	so mi takisto ljubi, kakor dolenjski holmci	A
nami so se dvigali ono stran Save beloglavi	snežniki,	pred sabo pa, tako tudi na levo roko, imeli	A
kisla, svet ni še dovolj zaslonjen pred mrzlimi	snežniki.	Temu kraju se pravi na Libergi.	A
mlin, srebrn potok, par borovcev v bližini,	snežniki	v ozadju; ali kos jezera, ob jezeru bela steza	A
ovce hiteli proti jugu. Gorenjski in kamniški	snežniki	so se kazali v vsej svoji čistoti.Od Triglava	A
oblačka in na severu so se Triglav in drugi	snežniki	ostro črtali zadaj v temnozeleni krajini.Rosa	A
Lago maggiore, in tam zadaj se kopičijo orjaški	snežniki.	V tem kotu pod gorami tiči ubožna deželica Rezija	A
naši zemlji, ne boječ se usode Podrte gore,	snežniki,	ki so celo trikrat višji od Triglava, sem jaz	A
daleč daleč pred njim sinje goré, in za njimi so	snežniki	visoko v jasno nebo molili svoje bele glave	A
hribe, dasi niso tako visoki kakor kranjski	snežniki	ali dolenjski Gorjanci.Imenoval je veliko rek	A
visoke snežnike, ki je za njimi zahajalo sonce.	Snežniki	niso bili beli, ampak rdeči kakor vstajajoča	A
je Kekec zganil in odprl oči. Videl je, da	snežniki	že žaré v jutranji zarji in iz oči mu je izginil	A
dolinici. Nad zelenimi gozdovi pa so stali beli	snežniki	in zrli smehljaje se iz sinjih višav.Na njihovih	A
je pomivalka zdrknila iz rok. Videla je, da	snežniki	niso več beli.Za hip so postali popolnoma temni	A
tja v dolinico, ki se je raztezala pod belimi	snežniki.	»Ali vidiš tisto belo črto onkraj potoka?« je	A
v veseli dan po lepi senožeti. Še celo beli	snežniki	se smehljajo, ker se kopljejo v toplih sončnih	A
»O, glejte!« je zaklical na glas. »Tam so	snežniki,	ki sem jih videl že tolikokrat.Tisti strmi,	A
posejano z velikimi, jasno gorečimi zvezdami.	Snežniki	so se pač svetili srebrno v beli mesečini, a	A
senčnati log. Sonce je stalo tik nad belimi	snežniki,	in njegovi zadnji žarki so poljubljali tiho	A
stran 36 . / Tam v ozadju so pričeli rdeti beli	snežniki	v jutranji zarji.Živi ogenj je objel strme,	A
In v ta sveti mir so gledali vseokrog beli	snežniki,	ki so se kopali v zadnji, plameneči zarji.Kekec	A
dolinici, in v njihovem svetu so se svetili visoki	snežniki	in so gledali molčé v jasno noč, ki je tako	A
je bila že zakrita v temni mrak. Samo visoki	snežniki	so žareli v škrlatnem ognju in so gledali v	A
poraslih gor. Za njimi so se skrivali domači	snežniki	in Kekcu je bilo skoraj hudo, da jih ne vidi	A
dolino in ga raznašal po vsem ozračju. Visoki	snežniki	so veselo gledali na zeleno polje.Bledi sneg	A
ki stanuje tam nekje v črnem lesu pod belimi	snežniki.	Strah jim je napolnil mlada srca, da so se kar	A
Mrak je ležal nad vso zagorsko dolino. Samo	snežniki	so še žareli v zlati večerni zarji in goreli	A
snežnike in na modro nebo, ki se je smehljalo nad	snežniki.	Tako je bil vesel, da je moral na ves glas vriskati	A
smeje z neba. Še lepše pa se svetijo visoki	snežniki	in gledajo na zeleno polje.Oj, po polju pa kliče	A
omamljivim vonjem. Večerilo se je in visoki	snežniki	so goreli v škrlatni, večerni zarji.Odsev tiste	A
Nebo je bilo čisto in jasno kot ribje oko.	Snežniki	so žareli v prvi jutranji zarji.Rdeč ogenj je	A
zmrzuje že sto let med njihovimi skalami. A pod	snežniki	so sanjali temni, tihi smrekovi in jelovi gozdovi	A
pot. Dan je postajal vedno svetlejši; divji	snežniki	so se že svetili v prvi, srebrni jutranji svetlobi	A
pod sedlom ima ostre robove in nebo nad belimi	snežniki	je tako temno modro, da me spominja na kristalizirano	A
zagledaš Triglav ‐ katerega piramide, najvišje med	snežniki,	ne moreš zgrešiti ‐ se je pač lahko orientirati	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani