seno (889)

vratom, pa se še enkrat obrne. In če bodo kdaj	seno	s tega travnika jedle naše krave, ne bom poskusila	A
negotovo nogo, čuj šum, kot bi peljal kdo s parom	seno,	a že vse ‒ kot bi nič ne bilo! »Kdo dobrih kristjano	A
ljudstvo se mudi in lep je, jasen dan, iz travnikov	seno	diši, in duh je ta mi znan. Po znancih plovejo	A
prepoln omamnih vonjav venejo trave, suši se	seno,	mi pa obračamo samo zlato. Skupaj prigrablja	A
co pokosi. Suha burja, gorko sonce, rado se	seno	suši: mehka postlja, lepa ljub′ca, kratke so	A
rožnato planino Pod rožnato planino grabila je	seno	in z radostnim obrazom prepevala glasno. Privriskal	A
prav skrbno, ne poje več veselo, ne grabi več	seno.	Zakaj si, fantič, prišel in zmešal ji glavo	A
Zakaj si, fantič, prišel in zmešal ji glavo,	seno	bi še grabila, srce bi mirno b′lo. Po gorah	A
obrisati slanost ob nosu. . / . / stran 18 . / V	SENO	bom zlezla in spila njegov sivi vonj. Da bom	A
Grem v tujo travo sanjat in živet. Me že,	seno,	v ograbek bo zagrabil, sem z vsemogočimi ljudmi	A
mladega Žoka na oglarski voz, ga zadelali v	seno	in stari njegov oče je pognal voliča proti daljnemu	A
pricinca z juničico, da res ni vredno truda.«	Seno	in slamo, apno... no, vozove bi še tehtal, a to	A
gara; vsako leto se tolaži: zdaj se odrežemo,	seno	bo drago in ne bo ga malo; z živino kaj zaslužimo	A
Nekaj je že pokošenega in suhega.	Seno	nakladajo na voz.Vroče je, soparen vzduh megli	A
ki je bil šele davi pokosen. Pridno obračata	seno,	da bi se do večera posušilo in bi lahko končali	A
Janez vzdihne in zastavi zopet grablje.	Seno	mu zašumi pod njimi kakor svila. Malo	A
težil, se ozre znova k sestri. Tona premetava	seno	na obe strani; vedno odločnejše, skoraj jezne	A
bil je križ: zastaviti mu je moral pokošeno	seno.	Drozgu pa se je vrhu vsega še dozdevalo, da ga	A
da dobi nazaj teh par stotakov in še Drozgovo	seno	povrhu? -Kanacija taka! -	A
seniku in je teta dala njemu rjuho, da ga ne bi	seno	zbadalo.Veliko knjigo Dom in svet ima in jo	A
Pojdita na svisli! V	seno	se skrijta!Hitro!	A
pred njim, in poželjivo gledal, kje grabijo	seno	in kje spravljajo snope v kozolec, da je hitro	A
hrbet ter zagrizeno prežvekovala trdo in jalovo	seno	iz naše prisojne senožeti.Iz hleva sem šel v	A
za dnem vleče voz, prežvekuje najbolj jalovo	seno	in še zamuka ne.Zdaj pa vem, da je človek ...	A
krave hlevarice, ki je morala puliti jalovo	seno	iz skopih in previsokih jasli.Zidovi so bili	A
potem pa se je vrgel na tla in zaril glavo v	seno.	Poba pa sta še kar naprej švigala po njem in	A
da je star in trapast, ter naglo izginil na	seno,	ker se je bal, da bo moral pred vsemi seči v	A
nalezljivo, moški in ženske potujejo skupaj,	seno	poleg ognja se vname.Res bi bilo nevarno, ko	A
bo privezana ob vhod škofije, tu bo mulila	seno	iz vreče, srala bo na mokri tlak pred palačo	A
mula zadovoljno suva Simona v roke in mu vleče	seno	iz njih, še zmeraj je hvaležna, ker sta jo rešila	A
Kakšna noč je bila? Je	seno	šuštelo, se je kamenje drobilo pod nogami?In	A
izvlekel iz spalne vreče, si z uniforme otresel	seno	in si prižgal cigareto.Z roba senika, pod katerim	A
Smrt letos ne kosi samo otave, ampak tudi mlado	seno.	Ti pa tako misli, mati, da je božja volja zmerom	A
držal, kadar so orali, podajal snope, odmetaval	seno,	vozil sam in prijemal po malem že za koso in	A
kadar so delali skupaj na njivi ali na travniku	seno	sušili, čvrsti fantje in brhka dekleta. »Mana	A
je zapadel goro in dol. Moški so spravljali	seno	s planin in žagali in sekali drva; ženske so	A
pa še očetu posebno prikupil. Imeli so ravno	seno	na travniku, bilo je že suho in zvečer so ga	A
kapal in predno se je vlila ploha, bilo je vse	seno	pod streho. »Ne bi verjel, da znajo tako delati	A
izbirčen, držeč se pregovora: »Bodi slama al′	seno,	da je le polno črevo.«Dobro je vse, na kar se	A
Marsikero vašo sem že odnesel v steljo! Ali pa v	seno	ali pa v slamo! Oh, ja!	A
Četrti je nadvse nasprotoval dežju, kajti vse	seno	mu je ležalo nespravljeno.Peti pa za ta teden	A
samo zakasneli prigorci, ker so imeli morda še	seno	na obračilu, in naseljenci v bližavah, so se	A
hrani in brani.« »In vsak konj k sebi grebe	seno.	Važen in težak posel imaš.	A
ukaje v hladno noč, konji so zobali, mulili	seno,	hrkali, pihali, bíli in se grizli.Kmalu se je	A
korenje. Gospodarjem, ki so se bali za sadje,	seno	in za vse, kar ni pribitega in priklenjenega	A
ker ga skoraj vsako pomlad sam kupujem. Moje	seno	tudi ni za vojaške konje; odkar je na travniku	A
volčec izpodrinil bilje in deteljo, imam pusto	seno.	« »Sena dobivava dosti; naši konji so ovsa siti	A
bukvice in žveplenke in jima potem dovolil na	seno	in preden sta šla spat, sta še pogledala na	A
njima združenemu sramotenju in si rajši volil	seno	in mir: zatekel se je v hlev, padel tja v svoj	A
proti kozolcu. Tonček se je bil zaril globoko v	seno,	ni se ganil, komaj je dihal.Slišal je škripati	A
lestvo, osorno vprašanje: »Kje si?« ‒ šumelo je	seno,	bližali so se koraki.V seno je segla roka, prav	A
« ‒ šumelo je seno, bližali so se koraki. V	seno	je segla roka, prav Tončku v lice, in Tonček	A
in hiteti je bilo treba, da še danes pride	seno	pod streho. »Pa stopita še vidva pomagat,« je	A
fant odličnejši posel kakor on. Naložili so	seno	in ga spravili domov, in ko se je ponoči usul	A
železnica za one dni promet, kadar na progi	seno	kosé, sušé in spravljajo. Nam trem se je mudilo	A
popotnika zagledale, hitele kar takoj zdevat	seno	v kopice in so kazale nanj: »Hitimo! Hudournik	A
daleč spodaj sem zagledal kosce, ki so sušili	seno	na rovtih.Spoznal sem: zašel sem in se izgubil	A
zemlje v primeri s starimi kmečkimi grunti. Za	seno	je bila trda.Zato je edino kravo in telico oče	A
kupu ob steni? Ali ni po tleh slama, raztreseno	seno?	Ko je tam vse ogledal, je šel v hlev.	A
vedno pri delu: ta podaja snopje, oni tlači	seno,	ko ga nakladajo na vozove, drug pomaga pastirju	A
Dekleta so žela pšenico, fantje pa kosili	seno	in vriskali. »V gmajno in na goro ne pojdem	A
sta ga dedna lastnika porabljala le za trdo	seno,	otavo sta popasla vsak s svojo živino. Mejnika	A
h kravam, v ovčjak, na voz in na njivo, po	seno	na travnik.In ko ga je preprosil, da je šel	A
takrat je bil mlad. Zarobantil je, se zaril v	seno	in zaspal.Nato je nekaj dni popival in trpljenja	A
Francka molzla. Stopil je h kobilici, popravil ji	seno,	pobrskal po stelji pa venomer motril Francko	A
In so šli.	Seno	je čakalo kosca in ga ni bilo. In prišel je	A
drugače ošabni kot pešci. Vse gre z njimi:	seno	s svisli, detelja s polja, ječmen iz kozolca	A
Mlinarica in vila z rokami. Pobrali so ji skoro vse	seno	in deteljo.Martinčič je pa zvit.	A
je bil tik ceste najlepši Golobov travnik.	Seno	so imeli na zgrabkih. »Škoda ga je,« je omenil	A
krenil Golobu naproti. »Oče, naglo umaknite	seno	s travnika.Danes proti večeru zapeljemo semkaj	A
»Kaj, kaj, kaj!	Seno	spravite, če hočete, sicer ga bomo mi.Še danes	A
tresle, kot bi lovil sapo, da bruhne iz njega. »	Seno	umakni v kozolec in potrpimo,« mu je še rekel	A
Tedaj prijezdi k vozu vojak: »Gazda, prodajte	seno!	« »Ne, ne prodam,« je odvrnil zadirčno Golob	A
je naredil vselej narobe. »Petnajst kron za	seno,	« je ponudil vojak. Golob je še enkrat srepo	A
Potem sem se priplazil na ovčjak, se zaril v	seno	in lačen povečerjal kos kruha, ki mi je kljub	A
upal od hiše, da je z voli pripeljal posušeno	seno.	Ko se je na večer tretjega dne vrnil	A
neizprosna. Žito in mast smo pred njimi skrivali v	seno,	pa so vojaki s sulicami vse prežokali, in če	A
so plameni švigali na desetine metrov visoko.	Seno	in les, oboje je gorelo z zloveščim prasketanjem	A
deževnih poletjih smo v latah sušili deteljo in	seno,	zlasti pa pšenico, ječmen in oves v snopih,	A
vstajamo zgodaj! Na parno se spravi in se v	seno	zarij!« Lovrek je povesil glavo in ga	A
gostov. Poln žalostnih misli se je pogreznil v	seno,	katerega dišeča planinska vonjava ga je hitro	A
ga je prisilil, da se je do vratu zakopal v	seno.	V njegovi mehki toploti mu je bilo nad vse ugodno	A
vračal domov. Ko je prišel na parno, je legel na	seno	in še dolgo strmel v iskreče se zvezde, ki so	A
da bi se pačil in si je palil kratko pipo. ”	Seno	boš zažgal - v cerkev pojdi rajši!“ je kričal	A
Bos je bil, samo v hlačah in srajci, in še	seno	se ga je držalo.Pipo je izvlekel iz žepa in	A
in tobak izza pasu in je tlačil in palil. ”	Seno	boš zažgal, kanalja!“ je kričal Aleš. Šimen	A
ne prošnji, ne zapovedi, temveč se je zaril v	seno	in je zasmrčal. Ni si upal Aleš, da bi zadelal	A
sončno tujino; on ne more.“ Martinec je legel v	seno,	zaspati pa ni mogel.Ležal je na hrbtu, roke	A
vzkliknil Martinec. Vzdignil se je in si je otresel	seno	z obleke.Odprl je duri; svetloba se je izlila	A
škripajočih stopnicah na podstrešje in je legel v	seno.	Tam so bila odprta velika vrata in prav	A
izpregovoril in da bi potem morda sedla poleg njega v	seno	in da bi govorila, kakor sta govorila časih	A
odprl duri in je šel na hlev: tam je legel v	seno	in je zaspal truden; vse hude misli so šle iz	A
ker sem truden!« Šel je na hlev in je legel v	seno.	Ležal je, dolgo ni zaspal, pogovarjal se je z	A
in je molčal. Najmlajši je šel, legel je na	seno	in je takoj zaspal. Vzdramil pa se je, še preden	A
zmršena brada, suha in sivkasta, kakor staro	seno.	Čelo je bilo vse prepreženo in razrezano od globokih	A
plazil po lestvici na podstrešje, zaril se je v	seno	in je takoj zaspal. Šele zjutraj se je	A
In je mislil: »To ni moj dom; še to	seno,	ki v njem ležim, ni moje.In to ni moje polje	A
»Hej!« Tiho je bilo na svislih; še	seno	ni zašumelo. »Ne, ne!« je planil Marko	A
»Čemu pa kričiš, budalo? Sam se je zaril v	seno,	pa bi rad, da bi se še jaz!« Pospešil	A
si časih revček bil; in preudari, da je dobro	seno,	kadar ovsa ni!“ Bradati vojak se je mirno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani