rudeče (14)

vêlik, čuj, nista jednaka: Mladénke so naše	rudeče	krví, Po Tebi se modra pretaka!« »A ker si	A
tri; Vígred kaže solnce vam ‒ zelêno; Solnce	rudeče	je ‒ krí!« »Kri bo tekla za svobodo zlato ‒	A
Savo si nam bistro? S čím pobarval reko si	rudeče?	Mar črnine imaš prêveč v kleti, Pa si v Savo	A
Nebeško sijejo oči, ko so sijale prejšnje dni.	Rudeče	lica zorno še cvetéjo, ko so préd cvetle. Se	A
reče, mal′ odgovor ji dopade, lica spremeni	rudeče,	nejevolja jo prevzame, Ojstrovrharja pogleda	A
Ko godec skrivnost pogovora zve, mu lica	rudeče	obledé. Po strunah lok góri in dóli drvi, de	A
tebe si želi umreti. Kaj ni bledo lice, prej	rudeče?	Kaj okó ni mrtvo, prej žareče?	A
Ljubljano pride mož, tud ti dobila ene boš, v	rudeče	usnje vezane in z zlatom bodo rezane. O beri	A
blage dní. . / . / stran 30 . / Trgal rože sem	rudeče,	tebi venec iz njih vil, bodlo trnje me bodeče	A
ga daj!« In šel je iz hiše, nevesta pa briše	rudeče	očí. Ljudjé pa so jeli in pili in peli, veseli	A
je jako slabo. Očí je imel še bolj solzne in	rudeče	in obraz še bolj koščen.Pred enim tednom pa	B
galilejski. Mislite, da je bilo vino galilejsko	rudeče?	Ne, bilo je iste barve kot oslavje.	D
Nebeško sijejo oči, ko so sijale prejšnje dni.	Rudeče	lica zorno še cvetêjo, ko so préd cvetlè.	D
v Ljubljani zapisale tudi tole: »Belo modro	rudeče	barve v pasu kranjskiga orla so nam tudi porok	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani