nova beseda iz Slovenije
veseljačenje. Eden izmed cesarjevih uradnikov, grof | Rossini | Schlossenberg, je našel svoje domovanje v hiši | A |
Arija, to ti ogreje srce! Verdi, Puccini, | Rossini. | Pa tudi nekatere nemške in avstrijske operete | A |
Brž ko je učenec odigral prvo skladbo, je | Rossini | smehljaje dejal: »Druga mi bolj ugaja.« Rossini | A |
Rossini smehljaje dejal: »Druga mi bolj ugaja.« | Rossini | je bil povabljen na premiero glasbenih del skladatelja | A |
primer ni prav nič ugajala,« odgovori zlobno | Rossini. | H Gioacchinu Rossiniju je prišel Meyerbeerov | A |
novo skladbo, je hotel vedeti, kako mu ugaja. | Rossini | je dejal: »Sijajno.Močnejši ste od Boga. | A |
struni znano »Mojzesovo molitev«, ki jo je zložil | Rossini. | Paganini je vprašal kočijaža, koliko bo stala | A |
A ta nam ni kdovekako pri srcu. | Rossini | se ni motil, ko je ugotavljal, da je najsvetejša | C |
Rodil se je italijanski skladatelj Gioacchino | Rossini | (umrl leta 1868). 1880 Graditelji šentgothardskeg | D |
se je rodil italijanski skladatelj Gioacchino | Rossini | (umrl leta 1868), mojster opere buffe (Seviljski | D |
‒ | Rossini | ni cenil Wagnerjeve glasbe, veliki nemški skladatelj | D |
Alessandra Griffini. Mojster opere Gioacchino | Rossini | je s to svojo prvo opero (1810) obnovil najbolj | D |
popestrijo živahnost situacije in značajev. Tako se | Rossini | posluži čutnih melodično-ritmičnih čarov, katerim | D |
Valentina Plahuta Simčič | Rossini | pri osemnajstih operna uprizoritev49. ljubljanski | D |
uprizoritev49. ljubljanski poletni festival Gioachino | Rossini: | Ženitna menica Orkester Katoliške univerze v | D |
godbe leta 1994, ko sta nastopila z Big Bandom | Rossini? | To je bil eden izmed zadnjih nastopov Big | D |
je bil eden izmed zadnjih nastopov Big Banda | Rossini | in spominjam se izrednega glasbenega večera | D |
: Atalanta 2:2 (Olive, Bellucci; Comandini, | Rossini) | , Como : Brescia 1:0 (Taldo), Lazio : Siena 2 | D |
1868 je umrl italijanski skladatelj Gioacchino | Rossini | (rojen leta 1792), mojster opere buffe (Seviljski | D |
nekoč rekli isto o Mozartu.« S poudarkom je | Rossini | odvrnil: »Gospa, svojega mnenja nisem nikdar | D |
izvaja in v okviru opusov (Verdi, Bellini, delno | Rossini | in Donizetti) ne predstavljajo antoloških dosežkov | D |
Poppeje, Orfej, Odisejeva vrnitev v domovino), | Rossini | (Pepelka), Gluck (Orfej in Evridika), Mozart | D |
nekaj imen: Verdi, Mozart, Puccini, Wagner, | Rossini. | Med operami, izvedenimi v Nemčiji, Avstriji in | D |
Anekdota za danes Gioacchino | Rossini | (umrl na današnji dan leta 1868, rojen 1792 | D |
A ta nam ni kdovekako pri srcu. | Rossini | se ni motil, ko je ugotavljal, da je najsvetejša | D |
konvencionalni spremembi v srečen konec. Vendar je | Rossini | napisal tudi tragičen finale, nenavadno moderen | D |
Odgovor na vprašanje, zakaj je slavni Gioacchino | Rossini | po Viljemu Tellu odložil operno skladateljsko | D |
nagradi z ovacijami in skandirajočimi aplavzi. | Rossini | je bil namreč Parižan vsaj toliko kot Italijan | D |
za danes Italijanski skladatelj Gioacchino | Rossini | (1792 do 1868) je močno priljubljeni avtor predvsem | D |
izžvižgajo tistega, kar je izbrisano.« Ko je | Rossini | izvedel, kolikšno vsoto so mestni očetje v Milanu | D |
dramatičnosti, kakor jo ima moj glas. Kaj pa | Rossini? | Med šolanjem sem prepela vse njegove vloge | D |
vse njegove vloge in tudi danes bi jih lahko. | Rossini | je tako izrecno virtuozen, da je treba zanj | D |
Opera v enem dejanju Gioachino | Rossini: | Prilika dela tatu | D |
85 minut Znano je, da je Gioachino | Rossini | svojo glasbo zapisoval z lahkoto. Številne opere | D |
je - kot izvirna osebnost - lahko razvil samo | Rossini. | Glasba je prijetna. | D |
štirih tolkalcev (iz konservatorija Gioacchino | Rossini, | Pesaro).Za pristen dotik z argentinsko (etno | D |
Briljantni italijanski operni skladatelj Gioacchino | Rossini | (1792 do 1868) je že z nekaterimi zgodnjimi | D |
Občinstvo jo je sprejelo hladno. Po stari navadi je | Rossini | materi takoj sporočil, kako je šlo.Ampak tokrat | D |
veščin morala še pridobiti. Dejan Vrbančič ( | Rossini: | Prilika dela tatu, Alberto) bo s svojim glasom | D |
opera v enem dejanju Gioachino | Rossini: | Prilika dela tatu režija Barbara Hieng Samobor | D |
dell'arte« s časom na začetku 21. stoletja. | Rossini | je svojemu delu dodal oznako farsa.Ni prav, | D |
kolo - Bologna : Perugia 2:2 (Dalla Bonna, | Rossini; | Rossini ag, Bothroyd), Chievo : Sampdoria 1 | D |
Bologna : Perugia 2:2 (Dalla Bonna, Rossini; | Rossini | ag, Bothroyd), Chievo : Sampdoria 1:1 (Amauri | D |
francoski in slovanski, denimo Verdi, Puccini, | Rossini, | Donizetti, Musorski, Prokofijev, Stravinski | D |
Goldoni je umrl leto dni po tem, ko se je rodil | Rossini, | Rossini je umrl sedem let, preden se je rodil | D |
umrl leto dni po tem, ko se je rodil Rossini, | Rossini | je umrl sedem let, preden se je rodil Wolf-Ferrari | D |
sedem let, preden se je rodil Wolf-Ferrari. | Rossini, | ki je znal na opernem odru oblikovati komične | D |
Rodil se je italijanski skladatelj Gioacchino | Rossini | (umrl 1868). 1920 Začasna narodna skupščina | D |
Beethoven, G. Donizetti, Callisto Guatelli in G. | Rossini, | ter skladateljev otomanske kraljeve rodbine | D |
klasični koncert Gioachino | Rossini: | Messe solennelle solisti, zbor in orkester | D |
29. in 30. 6. 2004 Gioachino | Rossini | ni pisal samo oper, čeprav je število tovrstnih | D |
nekaterih skupinskih (npr. godalnih) posegov. | Rossini | (Viljem Tell) in Verdi (Moč usode) sta se mi | D |
Ko je bil italijanski skladatelj Gioacchino | Rossini | (1791 do 1868) že v letih in slaven, še vedno | D |
Potrebovali so dvajset tisoč frankov. Ko je | Rossini | to izvedel, jim je rekel: »Tistih dvajset | D |
publicist in kuhar, tako kot nekoč v Parizu | Rossini. | Sam govori o napaki, ker se je iz Nemčije, kjer | D |
štirimi deli, je bil podobno produktiven kot | Rossini | in je zložil prek 70 oper.Le malo ljudi pa pozna | D |
gospod,« je odgovoril lajnar, »ampak gospod | Rossini | mi je dal deset frankov, da igram pod vašim | D |
kjer je nastopila. Nekatere skladbe, vsaj | Rossini | in Verdi, so se zdele bolj sproščanje sporeda | D |
absolutno nima. Nimajo jih niti Donizetti, Bellini, | Rossini | absolutno ne, v Verdiju pa je človek v svojem | D |
Mancini; Zampagna, Parisi), Sampdoria : Siena 1:1 ( | Rossini; | Vergassola), Palermo : Inter večerna tekma; | D |
uporabljena glasba: Howlett, Marr, Rice, Mozart in | Rossini | Režiser Mike Nichols je že leta 1966 začel | D |
skladatelj iz skrinje klasičnih del pa je Gioacchino | Rossini. | V filmu najdemo odlomka iz njegove opere Pepelka | D |
Med »darovalci imen« so bili tudi skladatelja | Rossini | in Verdi ter igralka Sarah Bernhardt. Eescoffier | D |
ategorizacije. Ta tako ali tako ni laskava do pevcev: | Rossini | je menil, da bodisi imajo glas in ne znajo peti | D |
Preizkušanja s pozabljeno glasbo Gioacchino | Rossini: | Turek v Italiji dirigent Peter Feranec | D |
kot rečemo) do zadnjega kotička. Gioacchino | Rossini, | ki ga operno občinstvo obožuje (predvsem) zaradi | D |
je izpustil zaključni del, ki ga ni napisal | Rossini; | ravnal je (zagotovo) prav, saj so tudi recitativi | D |
Glasba, tudi vsa tista, ki jo je zagotovo napisal | Rossini, | je na prvi pogled (in na prisluh) enostavna | D |
Leta 1856 je priljubljeni skladatelj Gioacchino | Rossini | (1792 do 1868) v pariški knjigarni srečal uglednega | D |
ležala Fétisova Razprava o kontrapunktu in fugi. | Rossini | je pokazal z roko proti njej in vprašal: »Se | D |
»Vi sami ste živ dokaz o nasprotnem.« | Rossini | je čestital sopranistki Adelini Patti (1843 | D |
(Seviljski brivec, režija Hubert Bourlon). | Rossini | in Mozart sta namreč po Beaumarchaisovem besedilu | D |
Vrhunci klasične glasbe (12) Gioacchino | Rossini | in opera v filmu Rossinijev dar za melodičnost | D |
priljubljenega glasbenega sloga je Gioacchino (Antonio) | Rossini | (1792-1868). Kot sin hornista in mame pevke | D |
Gershwin in napisal muzikal Amerikanec v Parizu). | Rossini | se je po letu 1839 umaknil iz napornega opernega | D |
prelivajo ljubezenski odnosi prav tako kakor | Rossini, | Rice, Howlett in Mozart.Tudi najnovejšo filmsko | D |
pravi pregled opernih uspešnic. Gioacchino | Rossini | je bil brez dvoma velik operni skladatelj, ki | D |
tehniko crescendo, ki jo je sicer proslavil | Rossini | (umrl 1845). 1798 Rodil se je češki zgodovinar | D |
zvezdnik tako kot drugod v Evropi Gioacchino | Rossini. | V tem času sta dirigent Gašpar Mašek in njegova | D |
Anekdota Slavni skladatelj Gioacchino | Rossini | (1792 do 1868) je v Parizu poslušal znamenito | D |
je bila kar težko prepoznavna. Po izvedbi je | Rossini | rekel: »Ta arija je zares očarljiva. | D |
Grobi zaris na praznem platnu Gioacchino | Rossini: | Seviljski brivec režiser Plamen Kartaloff | D |
ohlapni, recitativi pusto enakomerni; bolj ko | Rossini | napenja komedijo, večji je bil nered (prvi finale | D |
(1797 do 1848) vprašali, ali verjame, da je | Rossini | zložil vsega Seviljskega brivca v trinajstih | D |
darovalci imen« so se znašli tudi skladatelja | Rossini | in Verdi ter igralka Sarah Bernhardt.Domislil | D |
Carmen. Pevka je zagotovo pojem vsestranskosti: | Rossini | (tudi Bellini, Donizetti), Mozart, Strauss, | D |
Soncin, Paolucci; Mancosu), Catania : Chievo 2:0 ( | Rossini, | Minelli), Parma : Empoli 3:1 (Muslimović, Budan | D |
Pliniane. V njej je nekaj časa bival Napoleon, | Rossini | pa je tukaj napisal opero Tankred, ki črpa iz | D |
ozadju je skrita politična klima, čeprav se je | Rossini | oddaljil od Beaumarchaisa, ki pa so veliko bolj | D |
poudarja družbena nasprotja sodobne Francije. | Rossini | je bil v Seviljskem brivcu bolj italijanski | D |
Catania : Genoa 0:0, Livorno : Palermo 2:4 ( | Rossini, | Grandoni; Rinaudo, Miccoli 2, Amauri), Roma | D |
Sueški prekop. Iz govejega mesa je tudi tournedo | Rossini. | Veliki skladatelj Gioacchino Rossini (1792-1868 | D |
tournedo Rossini. Veliki skladatelj Gioacchino | Rossini | (1792-1868) je menda jokal samo trikrat v življenju | D |
Baglioni postregli priljubljene koktajle Bellini in | Rossini, | pri večerji so obiskovalci uživali v Seviljskem | D |
Rodil se je italijanski skladatelj Gioacchino | Rossini, | znan po svojih operah, med katerimi so najbolj | D |
Atalanta : Livorno 3:2 (Doni, Pinto, Padoin; | Rossini, | Pavan), Torino : Napoli 2:1 (Rosina 11-m, Di | D |
priljubljenih italijanskih skladateljev Gioacchino | Rossini | (1792 do 1868) je bil nepoboljšljiv sladokusec | D |
orkestralno tehniko crescendo, ki jo je uvedel | Rossini | (umrl 1845). 1811 Rodila se je ameriška pisatelji | D |
orgle). Spored: H. Nyberg, W. A. Mozart, G. | Rossini, | A. L. Weber, P. Guidi, Ch.Gounod, G. Verdi, | D |
R. Leoncavallo, G. Puccini, Ch. Gounod, G. | Rossini, | B.Smetana, U. Giordano, G. Bizet, J. Strauss | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |