riba (2.155)

in vstanejo. BARON ves zmešan, si čelo	riba	in reče sam pri sebi: Ujeli so me!Matiček	A
da sem si skoraj nogo zlomil. Z roko po nogi	riba,	kakor da bi ga bolelo. GAŠPER Znabiti ‒	A
MATIČEK Ha! ‒ Gre na stran in se	riba	po licu.Da te vendar!	A
se začne oblačiti. DEDAL: Če pomisliš, da	riba	nosi te rdeče kroglice v svojem trebuhu.Močna	A
rdeče kroglice v svojem trebuhu. Močna, vitka	riba,	losos v mrzli sibirski reki ... ali veš, kako	A
enakomerno drseč puščam za seboj velike razdalje,	riba	iz globinske jate ...Povsod naokoli zeleni otočki	A
ki je človeku na razpolago. ŠČUKA: Gotovo;	riba	živi v vodi in žaba v mlaki. GRUDNOVKA: Zato	A
povedali? KOKALJ Izurjen ribič počaka, da	riba	pošteno prime. Potem jo šele izvleče na suho	A
belem blizu Krke, učila je učiteljica črke in	riba,	ribe, ribi, o ribi, z ribo fantička Amorja;	A
gladko truplo ‒ žar živih ostankov. Leteča	riba	išče objem zavetja. April je posut s pastmi	A
so kot padajoče, ugašajoče svetilke. Enooka	riba	plava v temi, črnooka. Človek prihaja iz srca	A
razpré ustnice in jih vzboči kakor na suhem	riba,	za katero je morje izgubilo sleherno veljavo	A
in pristna, nič izumetničena. In svobodna kot	riba,	ki zložno pahlja s plavutmi in pri tem zbrano	A
podplati štirikotne krpe iz blaga; njegova mama ne	riba	stopnic kakor naša. »Pridi,« je rekel Riko.	A
ter se tako s poslednjim naporom prevrže kakor	riba	na suhem. „Kaj je to?	A
različnih kozarcev in cvetja, se počutijo kakor	riba	na suhem, gostje pa se v svojih uniformah počutijo	A
kup ostrega peska. Ob pesku čepi Tildica in	riba	kotel.Zrelo dekle srednje rasti, svetlih, obilnih	A
Saj se sploh ne pogovarja. Molči kot	riba.	Včasih mu še s kleščami ne bi potegnil besede	A
časa usta čisto pri miru in čisto narazen ko	riba,	ko krap, ko riba na suhem drži narazen usta	A
pri miru in čisto narazen ko riba, ko krap, ko	riba	na suhem drži narazen usta, še enkrat tisti	A
Adamom ni bilo težko, ta se je tukaj počutil kot	riba	v vodi.Z Johanom Otom, z njim pa je bil križ	A
otepala in kot bi na konici nihala kakšna debela	riba.	Z glasnimi vzkliki so nesli palico pred seboj	A
je tako silovito trznil, da se je kot kakšna	riba	zmuznil skoz in se zakotalil v mokro travo.	A
notri v ženski in ven iz nje kot razpadajoča	riba.	Gnila riba, morska riba.	A
ženski in ven iz nje kot razpadajoča riba. Gnila	riba,	morska riba.Pri sosednjih mizah so se zasmejali	A
nje kot razpadajoča riba. Gnila riba, morska	riba.	Pri sosednjih mizah so se zasmejali in Glavina	A
je v čistih in mrzlih rekah, zato je bil tudi	riba,	nevarno mrzel.V glavnem so se ga izogibali,	A
Cigarete? Častnik je zeval kot	riba	na suhem, tega ni pričakoval.Jecljaje se je	A
je posesalo ves zrak, da je odpiral usta kot	riba	na suhem.S tal je zgrožen opazoval prelomljen	A
nepripravljen, je brez besed odpiral usta, kot	riba	na suhem.Pritisk mu je narastel v neslutene	A
pojdi doli k potoku in vprašaj: čigava je ta	riba	in oni rak?‒ Kdo ti bo odgovoril?	A
meni ni nič,« je dejal bolnik. »Zdrav sem kakor	riba,	a me ne puste iz postelje.Jutri pa že pridem	A
je imela škrge, bila je vedno pod vodo kakor	riba,	ki vse svoje življenje diha s škrgami.Žabica	A
omnibus.se/beseda) Ljubezen, ta nenasitna	riba,	ki sva jo sprva še lahko hranila z drobtinami	A
Mojster iz slepe ulice je bil pač gladka in hitra	riba.	Prav, sem torej rekel.	A
omenila: bil je, Lepec, sila gladka in zmuzljiva	riba.	Rogal se je vsem in vsemu, tako pa tudi mojim	A
bila očitno njihova ura. Ljubezen, ta nenasitna	riba,	ki sva jo sprva še lahko hranila z drobtinami	A
pogoltnila ljubezen, ta najina velika nenasitna	riba?		A
toliko živeti, kolikor ptič brez peruti ali	riba	brez vode.Naj govori naš kaplan, kar hoče, pravde	A
kratkem presledku je oni nadaljeval: »Kakor	riba	vode, kakor vzduha bi potrebovali vaše ljubezni	A
padlo oznanilo, da je človek brez svobode, kar	riba	brez vode. Eden orožnikov je stopil k njemu	A
bednih ljudi izmučene Bosne. Mučil se je kakor	riba	v plitvi vodi.Izgnali so ga, ker je nosil svoje	A
trga srce, če se človek ubija na zemlji kakor	riba	od kamna do kamna.« »Pa je le prijetno	A
Micka je rasla kakor konoplja, zdrava kakor	riba,	pridna kakor čebela.Za vse se je zanimala, vsakega	A
Smuku. Skratka, dobri Smuk bi bil gagal kakor	riba	na podu, da ni imel izza boljših časov še tu	A
je rekla Mica, »tako je potreben spanja kakor	riba	vode, pa je revček zbegan, da se venomer plaši	A
ustih ‒ jako! To je morebiti od morja, ki je	riba	živa v njem plavala.Morje, za marsikatero reč	A
mi prihaja slabi okus od onega morja, ki je	riba	v njem plavala mrtva. O, buči v buči! ‒	A
mu včasih nagajajo. Drugače je zdrav kakor	riba,	kadar ni bolna. Ni res, da ne dobiva jesti.	A
iz kljuna in padel v morje, kjer ga je požrla	riba.	Petrus bi bil neskončno srečen, ko bi bil mogel	A
njim kar koli pride: ali zmaj, ali kača, ali	riba!	« Starček je vzel izza raševnika čudežno zrcalce	A
Tedaj se vzvalovi jezero. Strahotna	riba	se pripodi k bregu in vrže sinčka na suho.Zraven	A
»Zamahni!« ukaže puščavnik.	Riba	se je pognala proti Vidu, meč se je zabliskal	A
njej ni kapljice živega soka, kot umirajoča	riba	na vročem pesku, ki misli, da ni trohice vode	A
Ljubinica. Nato se je lotil vina in golcal kakor	riba,	če jo vržeš s suhega nazaj v vodo. »Na bogove	A
Kaj je tej ženski? Mrzla ko	riba,	mutasta ko štor, gluha kot noč, trda kot kamen	A
saj menda nisi pozabil ... Jaz bom molčal ko	riba	in bom čakal nate ...« Janez je postal	A
... O, Stanki je dobro. Zdrava, kakor	riba!	...	A
njegova roka je bila gladka in mrzla kakor	riba.	»Tončka, ubožica!« je dejal, ali tudi glas mu	A
ali tudi glas mu je bil gladek, spolzek kakor	riba.	In nato je prihajal pogostokrat, tudi če očeta	A
vedel, da je napuh izmed vseh rib najbolj neumna	riba:	ujame se celo na prazen trnek. Neko noč,	A
zgenil se ni rahel val; nikoli ni pljusknila	riba	na površje.Zajel sem s periščem: voda je bila	A
hinavščino, jezi se zategadelj, ker še ne ve, da je	riba,	ki je ustvarjena, da živi v vodi.Naša voda je	A
je mokra. Mislim, da bi bila sentimentalna	riba	smešno bitje.Če kdo vendarle trdi, da je sentimental	A
Če kdo vendarle trdi, da je sentimentalna	riba,	ve sam in vemo vsi, da je hinavec.Najbolj prijetno	A
bitje, ki mu pravimo človek in ne sentimentalna	riba!	“ Nič več sanj!	A
zapisane v njegovem srcu. Rekel je, da pljusne	riba	iznad vode le zategadelj, da bi razškropila	A
živeti, kakor mu je usojeno - ptica v zraku,	riba	v vodi; narobe ne more biti.Samo z vdanostjo	A
SREČA Stal je Franc	Riba	na balkonu svoje hiše, tiste hiše namreč, ki	A
sebi v obraz in je zardela od radosti... Franc	Riba	je stal na balkonu svoje hiše; lasje so mu povihravali	A
še bolj!... Močnejše je zapihala burja, Franč	Riba,	privihaj si ovratnik!... Zelo sem bil	A
njegova že sega preko Karavank!... Stopi, Franc	Riba,	stopi zdaj z balkona; pozno je že, senca že	A
izlila v gostoljubno krčmo. Sedel je Franc	Riba	in obraz se mu je zelo izpremenil.Usehnila so	A
zahtevam zanje... pesmi niso slabe...« O, Franc	Riba!	»Čemu pa zdaj še stojim tu, in kakšne	A
Preberite jih vsaj!« - O, Franc	Riba!	»Kakor sem rekel!	A
Ko sta govorila ob oglu, je vzdignil Franc	Riba	glavo in se je zasmejal na glas, tako da je	A
je tiste dni poslednjikrat, da je stal Franc	Riba	na balkonu, na tistem balkonu, odkoder je gledal	A
trudna, ni se branila... Zdaj pridi, vitez, Franc	Riba,	stopi dol! Zgenilo se je na obzorju	A
samo tiho... tiho...« In še ob tisti uri je Franc	Riba	- ozdravel.	A
primerjanje! Kaj bi bilo s tabo, ko bi bil	riba?	Na travnik bi si želel, glej, in to bi bila nesreča	A
stisnem roko - mokra je, mrzla in spolzka, kakor	riba	- hitim, da se operem. Zdaj pa sem jo	A
groze in pripovedovala in prosila: »Po morju	riba	plava, riba faronika. Na hrbèt se bo zvrnila	A
pripovedovala in prosila: »Po morju riba plava,	riba	faronika. Na hrbèt se bo zvrnila riba faronika	A
plava, riba faronika. Na hrbèt se bo zvrnila	riba	faronika, ves svet bo pogubila riba faronika	A
zvrnila riba faronika, ves svet bo pogubila	riba	faronika ...«	A
neskončno žalostne prošnje: »Oh nikarte, nikarte,	riba,	riba faronika, zavoljo otrok nedolžnih, zavoljo	A
žalostne prošnje: »Oh nikarte, nikarte, riba,	riba	faronika, zavoljo otrok nedolžnih, zavoljo porodnih	A
dovtip in je bil odpev pesmi: »Nikarte, nikarte,	riba,	riba faronika! Zavoljo otrok nedolžnih, zavoljo	A
je bil odpev pesmi: »Nikarte, nikarte, riba,	riba	faronika! Zavoljo otrok nedolžnih, zavoljo porodnih	A
« »Kakor	riba,	teta Magdalena,« je odvrnil živahno dijak, vikarjev	A
lepa, sladka žena do pasu, mrzla in strahotna	riba	od pasu v noge ...Njen rep je kazal na jug v deželo	A
gibljajem njegove roke. On je rekel: »In tu je	riba	faronika, glejte jo!Za rep se drži.	A
hripavo in zateglo: »Oh, nikarte, nikarte,	riba	faronika!« Pesem je vzdramila pijanega človeka	A
Ne taji srca in sebe! Nisi	riba	faronika!Smilijo se ti otroci in otročnice,	A
se je zibala ribadeklica na valeh: »Pa mahni,	riba	faronika!Hudič naj vzame mene in vse skupaj	A
pomislil malomarno: »Ali je svoj rep izpustila,	riba	faronika?« IX Pred večerom sedemnajste nedelje	A
razodetje iz neznano daleč: »Nikarte, nikarte,	riba,	riba faronika, zavoljo otrok nedolžnih, zavoljo	A
iz neznano daleč: »Nikarte, nikarte, riba,	riba	faronika, zavoljo otrok nedolžnih, zavoljo porodnih	A
obrniti od Janeza Gradnika. Fant se je metal kakor	riba	na suhem in iskal utehe.Tako je dospel do Soče	A
rokami grebe v pesek in se poganja kvišku kakor	riba	na suhem.Venomer prosi in kliče: »Bolna žena	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani