reja (464)

nizki brežini, vsenaokoli so bili grmi krvavega	reja	umirjeni ognji sredi belkastih kamnov.Kamni	A
dekleta, ki mu krilo zašumi v listih karminastega	reja,	ko skoči čezenj?Pa ni to.	A
je krilo podrsnilo po grmu in listi rdečega	reja	so se zasvetili, ko da jih je obliznil plamen	A
skladanice oglatih hlebcev iz apnenca. Grmi gorečega	reja	pa vmes zmeraj znova vzplamenevajo v ogradah	A
»Prav,« je rekel. »	Reja	si bova nabrala.Bova?«	A
stran 10 . / cu! Več kakor tri ne sme stati	reja,	trije ostanejo tebi, vrže na leto goldinarjev	A
spravljen in ni plačati zanj ne vinarja. Ta	reja	da je najcenejša. Lončarki ni bila neznana najdenišn	A
nespametno živino, da se ji zboljša pleme in	reja,	kakor za svojo mladino! Koprnela je v pravih	A
imovitih krogov; že samo blago bi ne bilo poceni,	reja	tistih izsušenih trupelc pa bi bila draga in	A
mogla imeti. Zakaj saj veste, da je otročja	reja	najkasnejša in najslabša na svetu.Prašiča, tele	A
Kaplan so mi dokazovali dobiček, ki ga daje	reja	svilnih črvičev; dosti so me priganjali, naj	A
sneževka Trnuljčica (Lovec), sestri Gaja in	Reja	(Nečista hči), načelnica Zelene brambe Romana	A
otroka. Ta ženska je bila Jobova pohčerjenka	Reja.	Prav zdaj je naga ležala v majhnem bazenu, vkopanem	A
vetrnice. Čeprav je bila voda prava dragocenost, ni	Reja	nikoli premišljala o tem, da bi opustila svoj	A
tako je postala jetnica njunega skrbništva.	Reja	se je dvignila, pretegnila in počasi stopila	A
dlani spet oddrsele po telesu navzgor. Tako je	Reja	dolgo ljubkovala svoje telo, kakor da bi igrala	A
ji je polegla kri v žilah in umiril dih, je	Reja	občutila v sebi praznino in se topo zazrla v	A
zaklicala in posebej naglasila očeta. »Živio,	Reja,	« je zamrmral in še kar naprej nekaj vozlal pri	A
za vse krivo Torgutsko smetišče, ni tako?« »	Reja,	prosim, ne začenjaj že spet ...«	A
prisegam!« »Res?« se je strupeno posmehnila	Reja.	»Kaj pa, če le ni tako?	A
držati težkega bremena na plečih. »Zakaj,	Reja,	zakaj?« je onemoglo zahlipal.Prezirljivo ga	A
zobe. »Danes si pa nasajena,« se je nasmehnila	Reja	in se leno pretegnila. »Saj vidiš, da kuham	A
se boš.« »Dobro veš, da je to moja dolžnost,	Reja.	Tako kot je tvoja to, da rodiš potomstvo, Samozakonik	A
zunanje zbiralnike. Zamišljeno je gledala	Reja	za njo.Kaj ji je danes?	A
pripravila omizje in naložila jed na krožnike.	Reja	je sedla na svoje mesto in se ozrla na očetov	A
izognili smetiščem na poti?« je pomenljivo vprašala	Reja.	»Predvidel sem nekaj ovinkov.«	A
skozi Torgutsko smetišče.« »Bodi brez skrbi,	Reja,	obvaroval bom tvojo dedinsko čistost,« je mirno	A
zamižal in poskušal trmeti brez premišljevanja.	Reja	je začela tiho popevati neki lajnarski napev	A
brezčutno. In res, Job ni nikdar pomislil, da je	Reja	povsem tuja ženska, ki bi mu lahko zbudila moška	A
školjko, Gaja je razdelila zavitke popotne hrane.	Reja	je bila nasajena, ker se zaradi varčevanja z	A
krik. »Že spet ima kričalni napad,« je omenila	Reja.	»Nikoli ne boš razumela mojega očeta,« je strogo	A
Tam, kamor gremo, te čaka izvir čiste vode,	Reja.	« »Mu še verjameš?« je vzdihnila polsestra.	A
potegnila za očeta. »Najde, najde,« se je zmrdnila	Reja.	»Torgutsko smetišče ...«	A
Dekleti sta molčali.	Reja	je bila že do grla sita popotovanja. Jezilo	A
prostem. Tudi enolične popotne hrane se je	Reja	naveličala. »Kako dolgo bomo še rinili v obljubljeno	A
prijaznost, sestrica,« jo je zajedljivo zavrnila	Reja.	»Kako naj si pomagam s skodelo vode?	A
Zdaj pa malo potrpi.«	Reja	je samo prezirljivo pogledala očima in z gnusom	A
dneh na planoti.« »Upam,« je vzdihnila Gaja. »	Reja	že težko prenaša potovanje.« Bil je že mrak	A
v zadregi obrnila in hotela oditi, pa jo je	Reja	zadržala: »Počakaj vendar.Odloži pladenj.	A
Joj, kako si sramežljiva,« se ji je posmehnila	Reja.	»Kaj ti tega nikoli ne počenjaš?«	A
odkimala. »Pa vendar ne ... « je presenečeno začela	Reja,	kakor da se ji je nekaj posvetilo.Nenadna rdečica	A
ni bilo možnosti, da bi jih posadka opazila.	Reja	je slekla živo rumeno kapucovko in mahala z	A
je vzneseno odgovorila. . / . / stran 52 . /	Reja	in ponosne prsi so se ji še bolj izbočile.»Ne	A
korake in krušenje kamenja. Prihajali sta Gaja in	Reja.	Z rokavom si je obrisal oči, da ne bi izdale	A
Gaji se je izvil vzdih občudovanja in celo	Reja	ni mogla skriti presenečenja. »Prispeli smo	A
kraja.« »Joj, koliko vode!« se je razveselila	Reja.	»Komaj čakam, da se bom okopala.«	A
takoj je začela dajati dodatno pogonovino.	Reja	je odvrgla zaprašeno obleko in stekla k slapu	A
ljubkujočimi prsti. »Ej, vidva krta!« je zaklicala	Reja,	ki se je vrnila s kopanja, ogrnjena z otiračo	A
ju je zalotila pri prepovedanem dejanju, in	Reja	je znova ugotovila, da njeni sumi niso brez	A
slapa.« . / . / stran 55 . / »Slišala boš slap,	Reja.	« Job je vstal in se razgledal. »Bazen bo tam	A
tople grede« »Čim dlje, prosim,« se je vmešala	Reja	»Ne prenesem kompostne smraje.« »Če bomo pridelali	A
jame za bazen. Zemljo je hotela odvažati tudi	Reja,	čeprav sta ji Job in Gaja branila. »Nič ne veš	A
je ta planota neomadeževana,« je ugovarjala	Reja.	»Na tem planetu ne moreš nikoli priseči na to	A
Lahko bi bila posoda s strupom.	Reja,	res je bolje, da greš stran.Sprehodi se malo	A
spustil po ogrevalnem ocevju vodo v bazen.	Reja	je nestrpno čakala, da se je napolnil in da	A
zaletni ploščadi. Tedaj je prihitela iz bazena	Reja.	Še vsa mokra je mahala Jobu.	A
naslednjo gredo. Tedaj je slišala, da jo kliče	Reja,	in pohitela k bivalniku. Sestra je pripravila	A
ti pomagala pri delu na vrtu,« se je ponudila	Reja,	ko sta popili čaj. »Ne vem, če bi oče dovolil	A
Saj veš, kako se boji zate.«	Reja	se je sklonila čez mizo in zaupljivo pogledala	A
družino Harp.« »Vem,« se je trpko nasmehnila	Reja.	»Nikoli pa ne bom razumela, zakaj se tvoj oče	A
človeštvo.« »Ti to verjameš?« se je začudila	Reja.	»Jaz ne.	A
nitelja. . / . / stran 64 . / »Kaj te je obsedlo,	Reja?	« jo je vprašala.»Nikoli nisi bila tako črnogleda	A
»Spiš z očetom, kaj?« je nenadoma vprašala	Reja	in ji predirno pogledala v oči. Tega vprašanja	A
zaslišala, da so se vrata v izbo odprla: vstopila je	Reja	in zlezla k njej pod pregrinjalo.Približala	A
da jo je stisnila v objem. Zdelo se ji je, da	Reja	na njenih prsih prisluškuje utripu srca in da	A
pripravljeno gredo presadila zeljne sadike in	Reja	ji je pomagala. Potem sta začeli prekopavati	A
Joj, kako izsušeno kožo imaš!« se je zgrozila	Reja.	»Moram te namazati.«	A
pogledala Rejo. »Je kaj narobe?« je vprašala	Reja	in jo nehala božati. »Ne.	A
Nasprotno. Prijetno je,«	Reja	je spet začela vtirati mazilo v sestrino kožo	A
bolj postaven. »Obiskovalec ... « je dahnila	Reja	in stisnila Gajo tako močno za rame, da jo je	A
znamenje. »Kako je lep!« je očarano šepnila	Reja.	»Živeli!« je pozdravil, ko je prišel bliže.	A
Živeli!« je pozdravil, ko je prišel bliže. »	Reja	in Gaja, kajne?« je vprašal in s sinjimi očmi	A
je vzdihnila in mu ponudila roko. »Jaz sem	Reja.	« »Ne laskam,« je rekel Adon, vzel ponujeno roko	A
vodo. »Kako skladno je raščen,« je šepnila	Reja	in zadržala Gajo, ki je hotela oditi.»Počakaj	A
smejali in vriskali, da je odmevalo po planoti.	Reja	se je pustila uloviti in mladenič jo je dvignil	A
uročila. V tej nenadni zagledanosti ju je zmotila	Reja.	»Ne velja!« je zaklicala z roba bazena.	A
Kaj počneta zdaj, ko sta sama? Se mu je	Reja	že ponudila, neučakana kot je?Sta si padla v	A
goščo. Tedaj so se odprla vrata in vstopila sta	Reja	in obiskovalec. »Kam si izginila?« jo je očitajoče	A
Gaja, kaj se pa greš?« je ogorčeno vprašala	Reja	in vstala »Jedla boš z nama!« Sama je pripravila	A
prtiču. »Adon bi rad videl tvoj vrt,« je rekla	Reja.	»Pripovedovala sem mu, kako ti vse uspeva.«	A
slavnostno večerjo. Pomagala ti bom,« je predlagala	Reja.	Vse to je velikodušnost, je tuhtala Gaja.	A
niso razklenile. Potem se je vprašala, ali	Reja	opaža to spogledovanje. Kazalo je, da je preveč	A
ko me je napotil sem.« Pridružila se jima je	Reja	in nadaljevali so sprehod mimo kompostnjakov	A
starinskim posodjem in kristalnimi čašami.	Reja	in Gaja sta se oblekli v večerni obleki iz neobrabne	A
nočjo samoohranitvenega parjenja. To je vedela	Reja,	ki se ni mogla znebiti rdečice razburjenja na	A
občutila pečata jalovstva, pa naj sta bila Adon in	Reja	še tako obzirna.In zakaj jo je obiskovalec tako	A
oploditelja in zdaj je družina Harp najbrž že rešena:	Reja	bo imela dedinsko čisto potomstvo in na planoti	A
ko je zaskrbljeno vprašal: »Kaj se dogaja,	Reja?	« Nemo je odkimavala, kakor da sama ne more razumeti	A
Gaja in obiskovalec?« je prepadeno vprašal.	Reja	je prikimala in solze so jo še kar naprej oblivale	A
onemogli jezi precedil skozi zobe. Spet je	Reja	odkimala, na ves glas zaihtela in se vrgla očimu	A
spregovoril mirno in zanesljivo: »Nikar ne joči,	Reja.	Našel ti bom drugega oploditelja.	A
Gaji bo še žal ... Obriši si solze,	Reja,	počeši se, lepa moraš ostati.Vse bo še dobro	A
Dobil je komaj za kožo, vse ostalo, kupnina,	reja,	dobiček in trpljenje na Svinjski planini, pa	A
◆ Dobra ni kuga niti vojska. ◆ Dobra	reja	lepo nareja. ◆ Dobra stran zakona je, da človek	A
izrazito obredni značaj.122 V primeru zilskega	reja	je lipa, okoli katere so svoj čas plesali, mistično	B
nadomesti s prvo dečvo in da znak za začetek	reja.	124 K. Štrekelj, itm., štev. 768 Pari najprej	B
proti koncu v splošno skakanje. Pred sklepom	reja	vsi zavriskajo in se pomešajo v neurejeno gručo	B
»obične rej«. V nedeljo se smejo udeležiti	reja	le fantje iz konte, ki so dopolnili 16. leto	B
zorenja žita in človeka (F. Koschier). Da je čas	reja	po žetvi, po košnji in planini, je razlaga tudi	B
Stane in Ciril, dr.	Reja	in poleg Juša morda še kdo.O tem času talstva	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani