rdelo (13)

zdaj razklenil in sonce je ostro in okroglo	rdelo	v to hladno pokrajino.Ponikal je v žarenje rdeče	A
na gospodina Franja. Njeno gladko obličje je	rdelo	v sramežljivosti, nekam v stran se nasmihavalo	A
Stiskar je večerjal. Lice mu je	rdelo.	Ko je dojedel, je ves vesel vzdihnil: »Dve leti	A
Varhuni ‒ Tunjuš ‒ bežimo!« Proti severu je	rdelo	nebo v krvavi luči. »Sela gorijo!« javi straža	A
grmov. Brez cilja je hodila po gozdu, lice ji je	rdelo,	in preden se je zavedela, je legal mrak na gozd	A
njegove svetle oči so gledale proti soncu, ki je	rdelo	nad hribom.Ali zdelo se je, ko je oprl v tistem	A
čisto nebo; prav nad hribom, v silni daljavi, je	rdelo	dvoje tankih, dolgih oblakov, skoro potopljenih	A
hribe; ne zmanjka jih.« Možu je rjavo obličje	rdelo.	Tiha zavidnost se je skoro porodila v Lukovem	A
Še ponoviti bi se mu utegnilo.« Lice ji je	rdelo,	hitro je dihala, rada bi bila povedala neko	A
potoka Udarni Jalan. V zapestjih je Kodrolaski	rdelo	kar po več bakrenih zapestnic. Z njenega obraza	A
mestu pa je bilo zopet samošno. V vzhodu se je	rdelo	obnebje in kmalu nastane lepa jutranja zarja	A
samo zlato. Nad Pokljuko je zahajalo sonce in	rdelo	oblake, ki so viseli nad bohinjskimi gorami	A
kar videlo. Lice se mu je smejalo, svetilo in	rdelo,	da so ga zavidljivo gledale druge matere.V malo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani