nova beseda iz Slovenije
za vas te sladko dehteče cvetke? KARLINA | Prisrčno | hvalo, gospod Lešnik!Ravnokar sva se prepirali | A |
Ne sočutja, ne tolažbe ne maram od tebe, le | prisrčno | besedo iz tvojih ust! ANKA: Katero in kakšno | A |
tretjino, ker sem star in nadležen. JERMAN: | Prisrčno | zahvaljen za to blago tretjino ... ali pot je | A |
se tako nekako zbližala in nič ne želim tako | prisrčno, | kakor da bi bilo to zbližanje kolikor mogoče | A |
dovolite, gospod Kantor, da vas še enkrat prav | prisrčno | zahvaljujem - - res, današnji dan je bil izmed | A |
Pusti me, Franc... nocoj. FRANC tišje in bolj | prisrčno: | Francka, meni je nekaj pri srcu, da bi te prašal | A |
Ali misli si zdaj, da je vse prepozno. | Prisrčno: | Misli si, da je bilo bogvekedaj in da ne more | A |
DOLINAR: Milena! MILENA: | Prisrčno | zahvaljen, da imena še nisi pozabil! DOLINAR | A |
vzame rože iz vaze in se igra z njimi: Kako | prisrčno | veselje si mi napravil s tistim pismom ... zahvaljen | A |
tebi. Ali drugače sem hotel govoriti s teboj - | prisrčno, | brez laži ... Milena, saj je laž ta smeh!Le na | A |
zasmehom ... Morda bi vse lahko razodel z eno samo | prisrčno | besedo namesto s stoterimi praznimi; ali ni | A |
zdravljena, ženin in nevesta! Oj nevesta, nevestica, | prisrčno | ljubljena, nikar ne zameri, da sem odlašal! | A |
sem zeló nedostojen: Gre k nji, iskreno in | prisrčno: | Matilda, ti dušica, to res niso malenkosti | A |
Gleda za njo in se pritajeno smeji, pa tako | prisrčno, | da se kar ob kolena tolče.) TONE (se pripelje | A |
zdaj videti vsak dan. Da se te nagledam, ti | prisrčno | moje! Ančka.Nikar, Lojz! | A |
ljubim. Ema. Oh, v resnici! Smejala sem se | prisrčno, | čeprav je bil moj ubogi oče nevarno bolan od | A |
Sreča ni umrla, in svet se izpremenil ní - | Prisrčno | dèkle moje le tebe ni, le tebe ní! V | A |
vojno sva se videvala bolj redko in kratko. | Prisrčno | je bilo najino svidenje v Gorici proti koncu | A |
vzkliknete: »Dragi stari New York!« Kakor na primer | prisrčno | vzklikne Saroyan, ki so mu starši prišli iz | A |
smrti, njene oči pa so bile kljub temu takó | prisrčno | gibčne. »Jaz sem bila v drugem avtu,« je rekla | A |
se skoraj ni spomnil, in ko je govoril, se je | prisrčno | smehljal, da sem se bal, da ni pri čisti.Saj | A |
Mogoče je čutil, da sem ga razbral, zakaj | prisrčno | me je pogledal in potegnil iz nedrij upognjen | A |
čutil že Leif, ko je bil dobre volje in me je | prisrčno | pogledal.Moja odmaknjenost mu ni šla v račun | A |
dijake, kakó so v klopeh dobre volje in kako se | prisrčno | posmehujejo veverici in njeni pomoti.Prvi razred | A |
da bi ti bilo vse bolj razumljivo, vse bolj | prisrčno. | Morje in vse.« | A |
rekel. . /\ .. stran 31 . \/ »Moj mali,« je | prisrčno | šepnila. Spet ga objema okoli vratu. | A |
pojma? »Saj bom plačal gospodinji,« je tedaj | prisrčno | rekel. In si misli, da prav zato, ker bi rada | A |
koraka umirjeno kakor tisti, ki se sprehaja s | prisrčno | mislijo v sebi.Vendar ne hodi kot človek, ki | A |
da je samba menda brazilski ples,« je potem | prisrčno | rekla. NEMA ABECEDA NOČI Pavletu Merkuju Ko | A |
prijateljica, in da greva »na sonce«. Vsi mi takó | prisrčno | privoščijo sonca, da se mi vsakikrat kar milo | A |
Bil je znan glas napovedovalke, ki vse dni | prisrčno | nagovarja nevidne poslušalce, a vendar tisti | A |
Želite?« je vprašala. On se je najprej smehljal | prisrčno, | trenutek zatem pa v nekako spodbudni zadregi | A |
takoj, ker so njene oči preveč nemirne, preveč | prisrčno | nagajive.Eno tistih čudežnih deklet, s katerimi | A |
ga je strah lesenosti njene dlani, je skušal | prisrčno | stisniti njeno roko.A trda in skorjasta se ni | A |
sebi je zdaj upal, da bo znala premagati molk s | prisrčno | besedo. Tega tvojega ponižanja nisem zakrivil | A |
zavoljo nejasnosti njegove spremembe, na pol | prisrčno | vabilo.Od nekod se povrača vanjo prejšnje dekle | A |
mučnega molka se je bil razvezal v njem, a v | prisrčno | vedrino novega razpoloženja se je bil hitro | A |
ob njegovih, je čutil, kako se je otroško in | prisrčno | že vzpela.Potem pa ni več vedel, ali so samo | A |
zdaj ni bil več zamolklo hud nanjo. Zdaj je | prisrčno | opazoval, kako majhna deklica sedi za klopjo | A |
in demokratični? »Ste zbežali v Švico?« je | prisrčno | vprašal. »Da. | A |
rekla, kakor da je ujela konec pretrgane niti. | Prisrčno | jo je poslušal, a zavedal se je tudi svoje pazljivosti | A |
kanec, da se razlije. »Iz sanj, si rekla,« je | prisrčno | ponovil.»Prejle po poti sem imel ta vtis. | A |
naklonjene tišine. »Da?« je vprašal naklonjeno in | prisrčno, | da bi ji pomagal. Oprijela se je z obema rokama | A |
Temnikar je ves resen, Tilčka pa se smeje in ga | prisrčno | roti:»Jernej!« in | A |
sva z dedom opisala to podobo kadetu, se je | prisrčno | nasmejal in povedal, da živi v mestu, ki se | A |
mrk sredi Krajnikove senožeti, nadvse živo in | prisrčno, | tako domače bitje, da se kar s pobočja nagne | A |
njega je hodil po pločniku in se pogovarjal tako | prisrčno | in po domače, kakor bi bila stara znanca iz | A |
stiskal sivolasemu detektivu roko, krepko in | prisrčno | kakor staremu prijatelju, in mu jo je stisnil | A |
bilo samo bogato in bučno, bilo je srečno in | prisrčno, | ker se je skoraj vsa vas odkrito veselila, da | A |
mu resno in veselo odzdravi Stane ter ga nato | prisrčno | potreplja po glavi. Boris se stisne | A |
zamiži in se zamaje v ugodju. »Ej, Sova!« ga | prisrčno | oklikne Drejc.»Ti si res duša ...« | A |
sapi. Na senčni ravnici pod njim je živo in | prisrčno, | kakor vsako leto ob veliki košnji.Tri dekleta | A |
umrl?« »Če je pa tako, ti bom zapel!« se mu je | prisrčno | nasmehnil Peregrin.Potegnil si je kitaro s hrbta | A |
naj mu prišije dušico k srajci. Potem se je | prisrčno | zahvalil, rekel zbogom in se počasi napotil | A |
mirno prenašala njegovo zmerjanje in ga celo | prisrčno | božala z mehko dlanjo po redkih ščetinastih | A |
pripravlja, včasih mu pomagajo Gvaraníji in oče Pablo | prisrčno | kramlja z njimi v mešanici francoščine, španščine | A |
čakali Slovenci. S hrvaškimi rešitelji so se | prisrčno | poljubili na lica, stisnili roke in izmenjali | A |
veselil Premec, da ostane Juri pri njem, in tako | prisrčno | je govoril Miha s svojim prijateljem, da je | A |
nevesto, ker bi se tako najlaže obnovilo prejšnje | prisrčno | razmerje.Saj sta bila z možem enih misli, da | A |
dolgo in prijetno, in Gašper se je poslovil tako | prisrčno | in stisnil tako krepko Rezi roko, da si je dekle | A |
stran 281 . / Mi vsi te željno pričakujemo in | prisrčno | pozdravljamo, posebno pa tvoja Jerica.’« Jerici | A |
kričavega nečaka, kjer ga je sprejela Jerica tako | prisrčno, | da sta domača dva takoj spoznala, pri čem sta | A |
tako otožen, in mu začela govoriti prijazno in | prisrčno, | kako si greni mlado življenje, kako si nakopava | A |
stališče. To je tudi pojasnila Andreju Cila s tako | prisrčno | zgovornostjo, da je uvidel fant, da oče res | A |
tiho Ivan, »daj lepo govoriti z mojo mamo in | prisrčno! | Saj znaš, če hočeš. | A |
hočeš, se lahko preseliš na Preseko.« Tone se je | prisrčno | zahvalil dobremu gospodu in še tisti dan govoril | A |
veže silna moč ‒ moč ljubezni. Da, jaz ljubim, | prisrčno | ljubim vašo hčer gospodično Berto.In zato sem | A |
Ste zdravi vsi? | Prisrčno | Te pozdravlja Štefan« Naslov še in pismo je | A |
Zdaj je bila vrsta na Vilarju in prav tako | prisrčno | se je vedel.»Bog te živi, prijatelj Bajić! | A |
obila, pa vendar gibčna. Izletniki so se z njo | prisrčno | pozdravili, posebno pa Buzduga, ki jo je imenoval | A |
Vilarja je njeno vprašanje razveselilo, nekaj | prisrčno | naivnega in domačega je zvenelo iz njega.Izzivajoče | A |
manšet, to je jako važno, ker na mah vzbudi | prisrčno | razpoloženje pri zborovalcih in zaupanje v stranko | A |
pravkaršnje njene izustitve. Z mehko svojo roko je | prisrčno | stisnila raskavo njegovo in tedaj je Smuka prijelo | A |
samostojnega in temeljitega opazovanja, se je prav | prisrčno | zasmejal, toda le za hip, potem mi je pa zaupal | A |
Krepko je udarila gospoda doktorja po roki in se | prisrčno | zasmejala in tudi doktor se je prisrčno smejal | A |
in se prisrčno zasmejala in tudi doktor se je | prisrčno | smejal ali Lučanom ali županji ali vsem vkupe | A |
oddahnila ‒ toda prezgodaj!) »Zaročenemu paru vsi | prisrčno | čestitamo, tebi Krunoslav pa povrhu svetujemo | A |
smo bili v velikih skrbeh zanj, zijala tudi.« | Prisrčno | je stisnil tajniku roko ‒ kdo bi si mislil, | A |
razpršila vsa njena vsebina. Ta dogodek je zbudil | prisrčno | veselost vseh podmorskih bitij, tudi Likarja | A |
h Kocmurjevim, da izvem, kaj je s Stankom.« | Prisrčno | ji je stisnil roko in se poslovil, pa ko je | A |
suženjstva, da nikdar več ne zaidem na kriva pota. | Prisrčno | vas pozdravlja vaš nesrečni sin Stanko.« Mati | A |
zapišem črno na belo in Vam jih pošljem po pošti. | Prisrčno | Vas torej pozdravljam in kako se kaj imate tam | A |
dobrote ‒ niti muhi ne bi bil skrivil lasu! | Prisrčno | sem se smejal najbolj mršavim dovtipom svojih | A |
Občinstvo se je izkazalo jako zrelo. | Prisrčno | sem vesel uspeha. Sploh vsi igralci so igrali | A |
Mladi mož pa me je ročno ujel za zadnjo nogo. | Prisrčno | mi jo je stresel ter se ji predstavil, da je | A |
pisanja zaprla sapa. To me zelo veseli in Vam | prisrčno | čestitam in želim, da bi se Vam kmalu obrnilo | A |
in mi ves čas ni izpustil roke, nego jo je | prisrčno | tresel. Pa sem mu odgovoril, da mu rad ustrežem | A |
češ da sem sotrudnik pri šaljivih listih. | Prisrčno | se je smejal še naš poset in ga je zelo razveselila | A |
jako oduren ton v našem časopisju. Toda sta se | prisrčno | pozdravila: »Hohoho!«In smo sedli vkupe: »Hohoho | A |
postranske stvari! Toda red vlada sedaj na svetu, o | prisrčno | Dete božje ‒ videl bi in se čudil. Bilo bi pa | A |
na prvem mestu. Toda bodi katerakoli, jaz ji | prisrčno | čestitam. Res, čestitam, prav od srca! | A |
večerne družbe z virtuoznim bobnanjem po stolu. | Prisrčno | razpoloženje vlada v ne preveliki sobi. Goslač | A |
znanemu krojaču. Mojster krojač in Groga sta si | prisrčno | stisnila roke. Francelj je obstal z vrečo obleke | A |
vprašala, koliko sva dolžna. Za odgovor se nama je | prisrčno | zasmejala: »Ali vaju v šoli niso nič učili: | A |
zgrudil na stol, sem mu položil roko na ramo in ga | prisrčno | prosil: »Martin, potrpi za zdaj, kakor Bog potrpi | A |
porednica!« Minka je odložila škarje in meter in | prisrčno | pozdravila Aleno. »Poglejte, njeno stanova | A |
pravkar prevozila. Potem je izpregovoril toplo in | prisrčno, | kakor ga Lucija pri najboljši volji še ni slišala | A |
tudi čez tvojo čudovito ljubezen, moje bélo, | prisrčno, | bojevito dekle.Tako se ne grem. | A |
prijateljstvo med njima je bilo še vedno tako | prisrčno | kakor v otroških letih.Kmalu pa se je vse spremenilo | A |
gospoda je bila v tistih časih velika stvar. In | prisrčno | prijateljstvo med trgovcem in šolnikom se je | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |