prisijalo (10)

sam. V našo hišo je po toliko mrkih dnevih	prisijalo	sonce. Matere ni bilo še k nam, tudi mi otročaji	A
in skozi ostanke bežečih oblakov je že spet	prisijalo	sonce.Zdaj so oče napol zlepa, napol zgrda odvedli	A
trenotka, omamljen od sreče in sočutja. Sonce je	prisijalo	v Malinovo, ko je hitel po klancu proti gozdu	A
krive, zasopla in potna; sonce je prav tedaj	prisijalo	preko strehe in ji je sijalo na suhi obraz;	A
s temnim smrečevjem poraščenega Grebena je	prisijalo	mokro, v penečem se zlatu trepetajoče jutro	A
snobstva je začela pokati in izza razpok je	prisijalo	upanje. Očí so se mu zmanjšale, gledale so	A
ukanje zgodnjih mladih koscev. Od vzhoda je	prisijalo	počasi sonce izza daljnih nizkih goric in odsevalo	A
vedoč, da je njih vodja utrujen. Šele ko je	prisijalo	sonce skozi lino na njegovo lice, se je vzdramil	A
Sonce se je spenjalo više in više.	Prisijalo	je in prigrelo na malo zelenečo trato, kjer	A
Zunaj je bil lep dan. Zahajajoče sonce je	prisijalo	skozi okno na posteljo, kjer sem ležal. Mislite	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani