nova beseda iz Slovenije
Popolnoma vašega mnenja, gospod doktor. Ampak | prijetno | je tukaj, to moram reči. Snoči smo jedli imenitne | A |
sončnih dnevih so jim hladna senca, kjer se | prijetno | dremlje, ob nevihti strelovod. DOBRIN Naj | A |
Fant, nesi zavojček z gospodično!’ To se | prijetno | sliši. DOBRIN Jaz pa slišim tudi marsikaj | A |
To je zdravo tako za živce, kakor za kri, in | prijetno | je očem. MIRANDA ki je bila nesla Bekšu | A |
FERTINC se vzdigne in izprazni svojo čašo: | Prijetno | je bilo sedeti, prijetno piti - škoda! VOGRIN | A |
izprazni svojo čašo: Prijetno je bilo sedeti, | prijetno | piti - škoda! VOGRIN Vehovcu: Kadar boš | A |
tribunal? ŽUPNIK vstane: Zelo bi mi bilo | prijetno | in milo, da ne stopi senca med naju.Kajti rodila | A |
ne vem, kaj je s teboj ... Ali je uboštvo tako | prijetno? | In naposled, kakšna bi bila tvoja prihodnost | A |
hm... no, tudi kloštrsko življenje je nazadnje | prijetno... | Sede k mizi na levi; Maks je bil vzel notez | A |
župnik! ŽUPNIK séde: Ne veste, kako mi je | prijetno, | da sva se tako nekako zbližala in nič ne želim | A |
obraz - zdaj, ko bo naše življenje veselo in | prijetno, | ko pojdemo lahko naprej in si napravimo veliko | A |
Oče! ZLODEJ izza mize: | Prijetno | govoril! PETER: Jezik!... | A |
Nebés pa nisem vajen; takóle prve dni je še | prijetno | in človek si za silo odpočije od dolgih vic | A |
ntflorjansko - da bi nikoli ne bil! Življenje je res | prijetno; | ampak dela ni nič, nedolžnosti ni, vse ceste | A |
JACINTA: Nikár! Sladkó je bilo in | prijetno, | ker nisem bila vajena na potu, na tem bridkostipolnem | A |
ZLODEJ: Ne očitam - ampak v kontraktu je bilo | prijetno | življenje! PETER: Kaj? | A |
PETER: Kaj? To življenje, da je bilo | prijetno? | Med bebce me pahneš in grešnike - pa lepo življenje | A |
brki temnorjavi. - S t r n é n: mlad človek s | prijetno | zunanjostjo MLAKAR: Ne, prijatelj, jaz nisem | A |
mojim posetom, blagorodje. Ali štel sem si v | prijetno | dolžnost, da vas povabim osebno - MLAKAR | A |
konja. Ne mu ugovarjati; to bi mu bilo samó | prijetno; | ne se prepirati z njim.On bo govoril idealno | A |
pritrjujemo, če se bodo drgnili ob njegovo osebo in | prijetno | domače življenje?Bojím se, da se ne osmeši sam | A |
proslavljala je nekdanjo Mlakarjevo romantiko ... Jako | prijetno | pisano ... Prišlà je najbrže iz Grudnovega peresa | A |
séde: Gotovo ne. Še malokdaj mi je bilo takó | prijetno | pri srcu. Takega življenja potrebujemo ... | A |
Meni se smili: - pri njem je bilo časih takó | prijetno; | a zdaj ne ozdravi več. VRANČIČ: In če bi | A |
PRVI GODEC Ej no, mosjé, zató ker se srebro | prijetno | glasí. PETER Budalost! | A |
dostojen in resen človek je bil ... stal je tam tako | prijetno | kakor spomenik ... jako mi je bil pogodi. CANKAR | A |
GRUDNOVKA: Ravno zategadelj ... Kaj vam ni | prijetno, | da vas tako iščejo, da vas tako ljubijo? | A |
iščejo, da vas tako ljubijo? GORNIK: Seveda je | prijetno | ... ali, milostiva, jaz bi imel rajši, da bi me | A |
truda? In glejte, - zategadelj mi je tako zelo | prijetno, | da stopiva v intimno razmerje in v sorodstvo | A |
nedelikatne, kot so v resnici. Nam bi to ne bilo | prijetno, | - ali bi bilo prijetno vam? GROZD: Kdo mi | A |
resnici. Nam bi to ne bilo prijetno, - ali bi bilo | prijetno | vam? GROZD: Kdo mi more kaj očitati? | A |
ELZA No, kaj? KOKALJ Tako | prijetno | ti danes diši iz ust ‒? ELZA Ti kujon ti. | A |
Nič ni, in vendar je nekaj ‒ a kaj? | Prijetno, | šegatno ‒ nekakov slaj.« In starec se z desno | A |
dveh je lepo, da je kar neverjetno; to je tako | prijetno, | da v njih sem izgubil vso pamet svojó. Pa kaj | A |
ki nima prav slovenskega imena, naj še tako | prijetno | bo zapeta. Ljubezen poje pevcov teh Kaména, | A |
pozabi -- ak spomine hipne vzdrami tak' | prijetno | dušo mami -- ko veselje hrupne vabi. Le | A |
pokloni častíjo me. In hláden veter píha | prijetno | mi v obràz -- vže pozno ... življenje vsíha | A |
pred očmí. Luna! kaj čaróbno svétiš, tak' | prijetno | srce nétiš, da modrosti ubežím! Zvezde | A |
nedolžno in lepoteželjno dušo, opravlja delo, Bogu | prijetno, | in z vsakim grehom se bliža popolnosti, se bliža | A |
Zakaj mi sahneš, nagelj rdeč? Tako | prijetno | si dehtel, ko v rosi jutra si blestel. Ne boš | A |
knjižno sonce nad vodnjakom novost in najbrž | prijetno | presenečenje.Sklonite se kdaj nad pesničin vodnjak | A |
sanjah kakor ribji mož in fant. Ves svet mi bo | prijetno | gostolel, drstim se in raztrgam zadnji gvant | A |
pod zid na velo travo. . /\ .. stran 46 . \/ | Prijetno | je naju grelo toplo jesensko sonce, nad nama | A |
navzdol. Meni je bilo po tako težkem delu tako | prijetno | v milem jesenskem večeru, da bi bil najrajši | A |
prigrevalo sonce precej močno, a jesenski vetrič je | prijetno | svežil ozračje, na cesti in okoli nje pa je | A |
»Saj vam je res sila. Mislite, da je ljudem | prijetno? | Prevzetnost taka! | A |
Takrat bi jo bil poročil, kanalja! Bogve kako | prijetno | bi ti bilo potekalo življenje?!... Pa | A |
Fanina postelja v senci, ji je bilo kdaj za hip | prijetno | pri srcu.Zamislila si je, da sta sami z mamo | A |
bila topla od toplote plaht. In njemu je bilo | prijetno | čakati, da se bo Srečku misel rešila vozla, | A |
da obiskovalci nabirajo svoje vtise v tako | prijetno | toplem in mirnem, skoraj zasanjanem ozračju | A |
deževnica, pobarvana z ilovico. A telesu je | prijetno, | da ga oblizujejo takó številni topli jeziki | A |
je bil v civilu prav gotovo poštar. Nič kaj | prijetno | jima ni bilo med nami, o tem ni bilo dvoma, | A |
sodček, na pol zavit v rdečkasto blago. »Kakó | prijetno | greje,« pravi. »Da.« | A |
njegov pogled ustavil na balončku, ki se je | prijetno | gugal, ko da bo vsak hip zlezel iz rdečega oklepa | A |
ampak tudi zaradi vekanja dojenčkov, ki mu ni | prijetno. | In takó je ostal še vrt. | A |
skrivnostjo nereda, iz katerega bo naredila domačo, | prijetno | vsakdanjost za družino.Kakor da je tak nagon | A |
čeprav je zlezel skoraj z vsem telesom pod mizo. | Prijetno | se koplje v ozračju, v katerem se njegova budna | A |
nalivih deževnica, ki jo je pobarvala ilovica. A | prijetno | je telesu, da ga oblizujejo vroči brizgi, takó | A |
električne luči zasvetijo in vlak zdrdra, železje | prijetno | škreblja, žužnja, sklepi drobno šklepetajo pod | A |
naj bi šla sedet, je veselo odločil. »Poznam | prijetno | majhno mlekarno,« sem rekla. In on je veder | A |
ter ga pridržali. In pri tem bo, kakor da bi | prijetno | sklonili svoje glave, ki so pokrite s stožčastimi | A |
Luciana pa se je ni domislila, ker se je | prijetno | gugala na svoji stolici ter lovila ravnotežje | A |
Potem sta kolesi štropotali in parnik je | prijetno | plul, on pa je še zmeraj imel pred očmi reveža | A |
rekel. In ni nehal gledati mladega očeta, ki je | prijetno | kadil, in matere, ki je ščipala v žepu kruh | A |
On pa je ob njenem vdanem občudovanju čutil | prijetno | zadoščenje, ki je bilo nepričakovano priznanje | A |
polna in popolna, izklesana in gladka, svetla in | prijetno | hladna, skoraj slovesna, kakor mogočen kos črnega | A |
Preprosto, kar se le da! In če bi ti vedel, kako je | prijetno, | prijetno!« »Hm, kajpak ... | A |
le da! In če bi ti vedel, kako je prijetno, | prijetno! | « »Hm, kajpak ... | A |
užnikovega Martina: »He‐he, Temnikar, pri tebi je kar | prijetno | in tudi nam bi se presneto prileglo, če bi ves | A |
oddaljevala in je zvenela samo še otožno, skoraj | prijetno | otožno.»Sicer je tudi oblaku samo moja domišljija | A |
težil ženo in moža. Tudi Petru Majcnu ni bilo | prijetno, | zato se je podvizal z jedjo, da bi lahko čimprej | A |
na dušek tri, štiri kozarčke in čutil, kako | prijetno | mu gomazi po nogah.S hrbtom roke si je obrisal | A |
plenkala voda. To plenkanje se mu je zdelo tako | prijetno, | da so ga zaskelele noge.Spomnil se je, da se | A |
petelinov!« je znova začel in glasno kihnil. »Ni | prijetno, | ne.Pa kaj, vsi smo slabi, vsi, bog nam v greh | A |
risali pred njim prizori zadnjih dni. Ni mu bilo | prijetno | pri srcu, ko je videl samega sebe, kako usmaja | A |
Saj vendar ve, da je doma in da se z njim ni | prijetno | srečati. Ko je stopil v kuhinjo, je | A |
oboževal svoj gozd. Zahajal je vanj in bilo mu je | prijetno. | Med vojno se ga nihče ni pritaknil. | A |
razorih, ki so se svetili v soncu. Bilo mu je tako | prijetno | pri srcu, da bi se v tistem trenutku sprijaznil | A |
počakal mraka, da je lahko občutil tisto neznano, | prijetno | skelečo bolečino v srcu. Tako tesnobo | A |
okroglimi rdečimi očmi. Kamnu je bilo tako čudno | prijetno, | da je malce zadrhtel od ugodja. »Hm | A |
dolino?« se je začudil kamen in mu ni bilo preveč | prijetno | ob tej misli. »Vsak kamen se prej ali | A |
brigajo te njegove zadeve in prav zares mu ni | prijetno, | da bi kdo vtikal prste v njegovo srce. | A |
med prsti, prižge in z užitkom potegne vase. | Prijetno | mu je, ko spušča dim pod orumenele veje, pod | A |
vase dolg požirek zraka. Bil je mehak, gost in | prijetno | hladen kakor črno vino.Takoj sem začutil v žilah | A |
Gioconda neki!« sem se namršil, ker mi ni bilo | prijetno | misliti o svojih skritih stvareh. »Tista | A |
ni! Sicer bom kar odkrito priznal, da ni bilo | prijetno, | ko sem to spoznal.Presneto hudo je bilo, ko | A |
pritisnil k zemlji. Obšlo me je nekam otožno, a | prijetno | ugodje.Nekje v daljavi je ščebetala Silvija | A |
razvrščenih čredah pasejo po nebesni ravni. Čudovito | prijetno | mu je bilo pri srcu.Razgledal se je po dolini | A |
kozarec sta izpraznila molče. Martinu je vino | prijetno | zagomazelo po vsem životu, segrelo ga je in | A |
potem te pa ptiči ne slišijo.« Bilo mu je tako | prijetno | pri srcu, ker se je tako sijajno izmazal; usta | A |
šmahorka, in tam je bilo večerno sonce tako | prijetno. | Ko je bila že vsa vas v senci, je na Pologu še | A |
prvo nedeljo vračal od maše, mu je bilo kar | prijetno, | ker ga niso v živo ujedali.In tako je še tisti | A |
ker so bili na prisojni strani popoldneva že | prijetno | gorki, ker je resje nudilo čebelam prvo pašo | A |
podrobno o vseh stvareh - in kmalu jima je bilo | prijetno. | »Hodil bom na dnino,« | A |
202 . / 202 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . / Loputnik | prijetno | ščegetal s trdim čopičem.Toda takoj se je zresnil | A |
senožetjo, ob robu gozda, so se utrdili partizani. | Prijetno | zatišje.V grapi, nekje globoko pod njimi bobni | A |
razvalovanem morju. Tudi v mojem srcu je bilo | prijetno | vetrovno in v moji duši nenavadno svetlo.Spet | A |
je zahtevalo največ žrtev iz kurjega zaroda. | Prijetno | so mlaskali z jeziki, mojstrsko srkali mozeg | A |
nategnil meh, kočija je drvela in Štefucu je bilo | prijetno | v vetru, ki mu je pihal v obraz.Toda kobila | A |
in spet legla. Legla je vznak in bilo ji je | prijetno | kakor človeku, ki se je vrnil z dolge poti. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |