nova beseda iz Slovenije
DRUGI ŽID Za osveto? TRETJI ŽID | Povej | nam vse. ARON Mlada Veronika z Desenic je | A |
enkrat vidi, je omamljen in očaran. JOŠT To | povej | popotnim fratrom in brenkajočim klativitezom | A |
Kristjan sem. JOŠT Le | povej, | jaz sem tudi kristjan. HERIČ Grde podobe so | A |
odpiraj rane. HERMAN Kje je moj Friderik, | povej, | kraljica! BARBARA Visoki moj soprog ga je | A |
je divjala vihra mojih mladih dni? Katerega, | povej, | katerega mi vodijo? JOŠT Gospod, gospod, ne | A |
Molčiš, Eneja, klasik, ti latinec! | Povej | mi rajši, čemu je ta Virgilijev Eneja tesal | A |
je dvignil k tebi zakovano roko. VERONIKA | Povej | mi, kje je tisti hodnik, kje so tista vrata | A |
se lomilo na dvoje, verige se drobile v prah. | Povej | mi samo, Aron, kje je? ARON Tu spodaj pod | A |
dvigam k zvezdam. ARON Dejal je Friderik: | Povej | predragi moji ženi, naj ne izbira sredstev. | A |
dragi oče, kaj je s tem dekletom? HERMAN | Povej | nam Jošt Soteški, kaj je s tem dekletom? JOŠT | A |
je čas, moj dragi Jošt. Stopi pred sodnike in | povej | resnico.Ti veš, da je nedolžna. | A |
zakrknjen in se opiraš le na svojo moč. HERMAN | Povej | jim, pater Melhijor, razloge! PATER MELHIOR | A |
ARON Žitek, pšenička, kolaček sladki! | Povej, | kam moram, kam? HERIČ Stopaj in ne vprašaj | A |
steno mi staviš pred oči. Ako me pelješ v smrt, | povej | resnico.Smrti me ni strah. | A |
mora sam ... Bog je na strani svetlih! BARBARA | Povej, | kako?In vedra bom in jasna. | A |
njimi tu vi, gospa. VERONIKA Ti dobra žena, | povej | še enkrat, kdo ti je ukazal, da me vodiš v kopel | A |
GOSPA se vrže na stol: Vrata zapri, Nežka, in | povej | mi vse natanko! NEŽKA Jaz jim nisem nič zatajila | A |
Ne vem, če bi jim povedala al ne ‒ GOSPA Le | povej, | le povej, Nežka! NEŽKA Naj premislijo, eno | A |
bi jim povedala al ne ‒ GOSPA Le povej, le | povej, | Nežka! NEŽKA Naj premislijo, eno podvezo od | A |
‒ Teci in | povej | Matičku ‒ TONČEK Skozi to okno; saj tako visoko | A |
Kdo so tvoji starši? . / . / stran 89 . / | Povej | jih, imenuj jih! MATIČEK Naj malo potrpé, | A |
‒ Matiček, | povej | mi zdaj, kaj bo pak danes na véčer?Al hočem | A |
mu zlažem. MATIČEK Svojo pravo resnico mi | povej! | NEŽKA O jaz nisem tako učena kakor ti; imam | A |
da te nobeden ni videl. Le lepo jih ubogaj; | povej | Nežki, kakor so ti gnádljivi gospod rekli; pak | A |
NEŽKA Maram zanj! ‒ | Povej | mi ‒ MATIČEK hitro: In Nežka, moja nevesta | A |
Nežka, to je preveč! Ampak | povej | mi, kako jaz zdaj tebe tukaj najdem?Menil sem | A |
Današnji dan je zame dober nauk. ‒ Ljuba moja, | povej | mi, kaj ti je noter padlo, da si se z godci | A |
nastop Jaka, Micka JAKA Ljubezniva Micka, | povej | mi vendar, zakaj Anžéta nočeš?Al ni lep, zal | A |
JANKO: Ne boš ne ... | Povej | mi no, je dobra?...Jaz bi jo tudi. | A |
Dolgčas mu je. Ampak, | povej | mu drugič, naj dobro posluša, če je kdo prišel | A |
Ne vem, zakaj so te poslali. Ampak | povej | jim zdaj, razločno jim povej, da se jim bo tole | A |
poslali. Ampak povej jim zdaj, razločno jim | povej, | da se jim bo tole porušilo. Ponoči vse drhti | A |
Objekt je pretežak. | Povej. | Hutter odkimava. | A |
Hutter odkimava. DEDAL: | Povej | jim, da nas bo vse pokopalo pod sabo. HUTTER | A |
ubogemu človeku, ki joka, je treba pomagati. | Povej | mu, povej mu.Pet tri je šifra špijonov. | A |
človeku, ki joka, je treba pomagati. Povej mu, | povej | mu.Pet tri je šifra špijonov. | A |
Se pravi, da se bo objekt vseeno porušil. | Povej. | Vstopi Janko. Dedal in Hutter se dolgo | A |
Dedal in Hutter se dolgo gledata. DEDAL: | Povej. | HUTTER: Srečno. DEDAL: Srečno. JANKO | A |
reče: Vi spodaj ... . / . / stran 100 . / no | povej, | Janko, kaj je rekel ... Marek se duši od smeha | A |
Lepo. Potem mu pa še | povej, | da tu ni galerija. IRMA: Tu ni galerija, | A |
VASILKA: Odgovori jim, Dedal, zdaj jim vse | povej. | Dedal odide. | A |
Kaj, Nela? | Povej | mu še ti kaj o Keltih, da bo vedel, kamje prišel | A |
Ampak, Jula, (vzame v roke lobanjo) nekaj mi | povej, | mene začenja arheologija močno zanimati... glej | A |
JULA: Ne za muzej... ne vem ... HONZA: | Povej | mi no, Jula, zdaj ko sva tako intimna: kaj je | A |
To se ne bo dobro končalo ... Filibert ... | Povej | mi, kdo pošilja te ljudi sem? HABILIS: Kaj | A |
Neli srce, ko si že tako pogumna: zdaj pa le | povej? | NELA: Kaj naj povem? | A |
prevlade nad žensko. IGNAC s pismom v roki: | Povej | mu, Milka, da je to pismo iskreno. KLEMENT | A |
TRUBAR: Barbara ... pozdravi očeta ... | povej | mu, da pridem ... ko bom mogel ... Barbara | A |
starejši ženski, ki je še zmeraj pri vratih), no, | povej, | Marija, kaj bom s tovornim konjem? Ženska | A |
naložili. TRUBAR: Ti veš, Marija, no, pa | povej | tistemu gospodu pri vratih, kaj bom naložil | A |
Gašperjev obraz. TRUBAR: | Povej | tvojemu gospodu ... Turjaškemu ... govoriti | A |
SIMON: Res ne. VOLODJA: No, pa | povej, | kateri dan je danes? SIMON: Ponedeljek. | A |
življenje - biti vstajnik.« Tako, zdaj mi pa ti | povej, | je to zgodovinar ali je pubertetnik? MLAJŠI | A |
jaz nisem . . . nisem . . . VOLODJA: Kar | povej | Johnny Kitara, kar povej. DOKTOR: Volodja | A |
. . VOLODJA: Kar povej Johnny Kitara, kar | povej. | DOKTOR: Volodja! | A |
k tvojemu staremu, naj me takoj spravi ven. | Povej, | da se tu nekaj dogaja.Tu niso normalni. | A |
po-po-po (se obrne k Prvemu bolničarju) | povej | raje ti. Doberman spet hoče vstati, vendar | A |
po-po-po, po. Po-po (se obrne k Drugemu) | povej | ti. DRUGI BOLNIČAR (z zmeraj višjim glasom | A |
SIMON: Kaj vidiš? ... | Povej. | ..Ne bulji tako trapasto vame, nogo poglej in | A |
Ne bulji tako trapasto vame, nogo poglej in | povej, | kaj vidiš? KLARA: Tvojo nogo. | A |
ostrijo, povsod so nevarne ostrine, konice... | povej | mi, Ljubica, ali se bomo kar pobili tu notri | A |
LJUBICA: Ne sprašujte me, Doktor. DOKTOR: | Povej | mi, kako je, kadar človeka začne zapuščati razum | A |
. oviti smo v temo . . . Klara ... pianistu | povej | naj že zaigra tistega Chopina . . . naj slišim | A |
Počasi prišepa v ospredje. SIMON: ... | povej | pianistu, Ljubica, naj že zaigra . . . naj slišim | A |
se ti zaupal, se lahko zaupaš tudi ti meni. | Povej | mi naravnost in odkrito: ali res nisi nič jedel | A |
FRANC: Nič »aja«. | Povej | mi, ali je kdaj v tvojem življenju sploh trenutek | A |
razburjat. FRANC: Koga naj udarim, Jožef, | povej, | koga naj udarim? JOŽEF: Njega, svinjo godotenste | A |
voljo, Franc, saj sva že ves čas skupaj. FRANC: | Povej | mi nekaj, Jožef.To me res zanima: Ali imaš nizek | A |
sanje. FRANC: Če niso bile sanje, potem pa | povej, | kaj so govorili godoisti? JOŽEF: Ne spomnim | A |
Tišina. FRANC: Jožef, | povej | mi, ali bo še kdaj tako, kot je bilo nekoč? | A |
EMILIJA Oh, pustiva prazne besede! | Povej | rajši, čemu si zdaj prišla! ČUREN Emilija | A |
DOBRIN Gašper, ne govori neumno! Ti stric, pa | povej, | kdo si in kaj hočeš tu? OKOREN Saj nisem jaz | A |
Z darili je pa ravno tako. Ti | povej | doma, da so bila jajca vsa dobra, sveža, ja | A |
Povesi glavo in se igra s trakom. FERJAN Kar | povej! | LENČKA Hud boš. | A |
jo poboža po laseh. Molči za hip: Lenčka, | povej, | lepo te prosim. LENČKA si otare oči s predpasniko | A |
edinka bi šla z mano! Neumnost! LENČKA Ferjan, | povej | mi, zakaj nočeš delati?Poglej! | A |
odločno k njemu in mu dene roko na ramo: Martin, | povej, | ali sem ti enkrat samkrat oponesla, kar je bilo | A |
Sicer me zaduši. TONA Torej | povej! | LENČKA Mene duši, odkar sem spoznala, da nisem | A |
oče, kaj vam je? URH stopi trdno predenj: | Povej, | če res ne veš? MARTIN Lepo vas prosim... | A |
pride Martin? LENČKA Jutri véčer. SIRK Le | povej | mu, da je travnik moj, če ne, jima bo na duši | A |
primakne stol bliže Lenčke: Sedaj mi pa kaj lepega | povej, | ti Lenkica moja.Ji dene roko krog pasu. | A |
Ampak ... | Povej | mi rajši ...Mi nisi prinesla nič kruha? | A |
potegnila k sebi, potem si začela, vedno enako: | Povej | mi vse, moje srčno ljubo dete, saj veš, kako | A |
vsak večer še dolgo gorí luč ... Pridi, Mami, | povej | mi o Davidu. MAMI (s svojim le za spoznanje | A |
šala tudi to! . / . / stran 81 . / TEREZA: | Povej | mi, Martin.Drugi so mi povedali in sama vem | A |
Drugi so mi povedali in sama vem svoje, ampak | povej | mi še ti. MARTIN (govori počasi, preudarno | A |
tako blizu, da se skoraj sliši njeno dihanje): | Povej | vse, kaj imaš ...Imaš torto? | A |
FERTINC mirno: Domov! VOGRIN: Rajši | povej, | kakšno zavratnost kuješ, da jo braniš, preden | A |
VEHOVEC: Razdêli si po pameti: kar je treba nocoj, | povej | nocoj; ne zapravljaj solzá, kakor pijanec žejo | A |
ne iz srca. JERMAN stoji pred njo: Vse mi | povej, | vse njene besede, nobene ne utaji in nobene | A |
nji. Ali vendarle, prosim te, vendarle mi | povej | ... veš, le tako, iz radovednosti ... človek rad | A |
séde zadaj na divan in nasloni lica v dlani ... | povej! | LOJZKA sede na stol spredaj, z obrazom od | A |
že ... JERMAN: Kaj so rekli? Rad bi slišal ... | povej | mi, kakšen je glas ljudstva, tega vernega. | A |
drugo! KALANDER: Gospod, kar nakratko jim | povej, | pa nikar ne zmerjaj ... prežé na hudo besedo, | A |
v meglo, besede pa hodijo po ravni cesti. | Povej | mi zdaj, po pravici in resnici: ali je moja | A |
vem, kaj misliš, - a izpregovoriti ne smeš. - | Povej | mi, in če je potreba, zlagaj se: ali me ljubi | A |
Nocoj sem videl, da je v tvojem srcu... o Nina, | povej | mi, kaj se je vzbudilo v tvojem srcu! NINA | A |
RUDA: Ti me razumeš ... A | povej | mi ti, ki si čisto hladen in miren človek, | A |
mi ti, ki si čisto hladen in miren človek, - | povej | mi, da mi ne ostane ničesar več.V meni je namreč | A |
A poskusimo ... | Povej | mi kakšno zelo veselo pesem ... na priliko - | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |