potok (2.914)

stoji: Kakor je strah človeka, če mora čez	potok,	pa ni brví; vi ste na oni strani, na tó si ne	A
ki je vse težko. MRVA: Zakaj bi líle v en	potok	solzé, ki niso enake?... Čuj, Nina, legel bom	A
gospa nasmiha, brzo teče govor ji z jezika, liki	potok	raz prisojno reber. In trepalnic dolgih črna	A
da ti bi, Katinka, umrla, oko mi zalije kar	potok	solza, še tožba ne more iz grla. Pa saj ti,	A
žuboreče, kakor prejšnje, prejšnje dni, mirno, tiho	potok	teče skozi mesta in vasi. Težke brode dalje	A
teče, v večno, daleko morjé. »Angelina, vidiš	potok?	« Toda ljuba zamiži.	A
Toda ljuba zamiži. »Angelina, čuješ	potok?	« Toda ljubica molči.	A
. \/ III No, časi so minili, zbežali ko	potok	dereč, kot oblak nad ravninami gnani in, ljubica	A
zima, aj zimica pač, pa vendarle sončece greje,	potok	se hahljá, ker ne more drugač, poredno se vetrček	A
ljubila, ko praprot zašumi, in v hladni	potok	legla, se že blešči pod travniki. ROKA	A
SESTRICO Nekje sem se ustavila - v zavetju	potok	žubori, in že sem jo zagledala, čarobno	A
nazaj prišla. A glej, tam niže, od daleč	potok	žubori, globok pod vrbami. Tja poletela	A
16 ”Grob mi bo	potok;	kraj pust in neznán postelj poslédnja.Studénec	A
zaplákale so skale, in v dolino grobnotemno	potok	je solzá pritekel - tiha, žalostna Ljubíja	A
topoli redki in med njimi so presledki,	potok	žubori vodoj, tiho, tiho joj. KDO IZMED	A
ne gre več zaporedom, voda čezenj manj šumi,	potok	skriva se pod ledom, curek skozenj čist blešči	A
ne gre več zaporedom, voda čezenj manj šumi,	potok	skriva se pod ledom, curek skozenj čist blešči	A
zakletve zmrzali pod pocinkano nebo. 97	POTOK	Slepi drsalec, zatipan med topnimi keper vezavami	A
odet je, kadar se razliva prek domov. Bister	potok	teče skozi vas; sonca žar v valovih se odbija	A
neštetih ptičjih grl neprestana pesem vre. Bistri	potok	brez plačila daje sveži mi napoj; leska radodarno	A
prej cvetoč, nekaj nje srce pogreša, solz ji	potok	lije vroč. Čez ograjo vrtno gleda ‒ mnogo mimo	A
krog tebe pa svinčena toča in dež krvav in solz	potok	in blisk in grom ‒ oh, bitva vroča! Tod sekla	A
vrhe, da tam si spočije v samoti srce, kjer	potok	izvira v skalovju hladan: oj, Triglav, moj dom	A
prej cvetoč, nekaj nje srce pogreša, solz ji	potok	lije vroč. Čez ograjo vrtno gleda, mimo gre	A
dolgov. Marička in njena dota bi bila najbrž le	potok	v izsušeno morje... In tako bi se ubogi Janez	A
davno nekoč zgradili Napoleonovi vojaki. Je	potok	skrit v leskovini onstran ceste.Kačji pastirji	A
fontane, pod telesom, ki leži, pa teče žolt	potok.	Telesa, ki stojijo ob zidu, si medtem otirajo	A
pokrivale pod tiste zapuščene tovarne, in razkrili	potok.	Pa smo lezli dol k tekoči vodi in se v nji na	A
rimske fronte; pod telesom, ki leži, teče žolt	potok,	telesa, ki stojijo ob zidu pa si otirajo mokroto	A
vznožju levega pobočja. Pod njim se je vijugal	potok.	Voda je tekla počasi in neslišno kakor olje.	A
puhasto odejo zelene trave. Ob njem se vijuga	potok.	Močvirna trava je zdaj še bolj zelena, voda pa	A
senco črnega gabra. Hotel je pogledati čez	potok	na kolovoz in nato po levem pobočju mimo samotnega	A
je tako mirno, tako čisto in lepo: travnik,	potok,	tolmun in tisti košati gaber.« »A gaber	A
je spet potisnil tobak v usta, se zamaknil v	potok	in nadaljeval: »Tako je torej s topoli	A
kakor bi mi pamet oslepela. Stopili smo čez	potok.	Samo za hip smo obstali na skali nad hišo, da	A
da bi se odpočil. Tik pod cesto je izviral	potok;	mrzla voda je tekla po žlebu iz lubja.Martin	A
Tolminka. Najlepši med vsemi vodami pa je	potok	Skopičnik, ki teče čez naše polje. Lepa	A
Ovinek v grapi. Ob cesti drvi	potok,	spočetka komaj slišno, nato začne hrumeti in	A
nekaj korakih stopita s kolovoza naravnost v	potok,	ki hrumi med debelim kamenjem.Počasi se vzpenjata	A
potoku Skopičniku, v ozki in kratki dolinici.	Potok,	ki je bil tudi mejnik med našim in sosedovim	A
»No, kaj bi pa ti rekel?«	Potok	je veselo žuborel.Temnikar je zmajal z glavo	A
»Pljuni!« V	potok	nisem rad pljuval, ker se mi je zdelo grdo.	A
sem pljunil v reko, ki ni bila tako lepa kot	potok.	»Pljuni!« je nestrpno ukazal Temnikar	A
bolni izločeni, in mu po vročem grlu teče tak	potok	brez konca in kraja, žeja saharska, velika povodenj	A
se je prelivala spodaj ob zemlji, grmičevje,	potok,	nikjer nobene poti - prava znamenja svobode	A
temačno in vlažno. V tem skrivališču bo tekel	potok	in bojo polži lezli po koreninah.Sem se bo vrnil	A
se je sonce nagnilo že proti večerni strani.	Potok	je zlezel iz globače in se razlezel po polju	A
sanja ta temna gruča hiš in ta pasji lajež, ta	potok,	ki v svojem negibnem toku mirno šumlja, ta nakana	A
kanoni, tu, na nekem mostu čez neki koroški	potok,	ali tam, sredi rdeče paragvajske ravnice, kjer	A
gosta voda, pomešana s kamenjem, spod nje derejo	potok,	reka, slap nebeški, samo tisti romarji, ki so	A
slednjič razredčil, odprla se je lepa dolina,	potok,	nekaj hiš v daljavi, opuščen mlin, kjer si bo	A
orgelskega zvenenja iz cerkve, kamor se steka	potok	črnih patrov, velika reka Gvaraníjev v belih	A
Tega koštruna sem enkrat že skoraj vrgel v	potok.	Stopil je k njemu in mu pogledal v oči.	A
te moral namočiti, vreči bi te moral v tisti	potok.	..Bes se je sunkovito vrnil.	A
ulijejo solze, končno se ji ulije zadrževan	potok	solz po obrazu, a ne zaradi očeta, ki ima odsoten	A
tleh in v črni zemlji. Ob vrbovju gre, droben	potok	teče spodaj in v svetlo noč regljajo žabe.Ko	A
ki že zdaj iz kanalov na obeh straneh bruha v	potok	v burnih slapovih. Podgana leži negibno, giblje	A
pod lapuhovimi listi, cviljenje umirajočih.	Potok	se imenuje Gradaščica, reka, v katero se izliva	A
je zdaj, s to kretnjo, presekana, spet buči	potok,	nad oblaki zagrmi, ženska pograbi otroka in	A
prihaja ven, kot bi spodaj hrumeč klokotal kak	potok.	Tak enoličen hrup nekje od spodaj.	A
ali veverico domov, ponoči pa je šel včasih v	potok	po rake.Metle vezati ni posebno umetno delo	A
Križmana, je vpila Liza, naj nikar ne jezdi v	potok;	konj bo legel, in on se bo zmočil. Janez, ki	A
načuditi; vsak graben se je videl pomenljiv, vsak	potok	važen, in največjo privlačno silo so pripisovali	A
zagazila v gozd. Pri zaseki, v kateri je tekel oni	potok,	ki se je izlival pri Dubriniču v Ung sta se	A
Glava ji je omahnila. Iz oči se ji je vlil	potok	solz. ‒Da: » A njega, njega ni!	A
davljenjem, a štrbunkljanje čorbe preglaša deroči	potok.	Le še redke, opotekave figure se majejo po cesti	A
brljuzganja. Buterna vrže šopek čez most v	potok.	Voda mu žlampa v čevljih, nevihta mu je premočila	A
trama sta se uleknila in je visela trebušasto v	potok.	Kočaričinih navodil se je spomnil, ko	A
in ob njem, pred njim in za njim, obpasle so	potok	in cesto in pobočja, med občinsko praprotjo	A
temno dolino, po kateri teče Oskova. Ta močni	potok	izvira visoko gori v Konj-planini; skraja ima	A
stoletij žalka in enozvočna: izliva se iz nje	potok	solz in bridkih spominov na dolgotrajno sužnjost	A
Tu si odpočije. Tudi gorski	potok	ga je zanimal, tista žila, po kateri se je stekalo	A
se niso ustavljali in kopičili. Ponekod so	potok	napeljali v novo strugo in jo ogradili s krlji	A
stare zagrenjene samice: osato zre v hrumeči	potok,	peneč se pod skalo, kakor bi ga zasmehovala	A
tako povesile svetle veje in se nagnile čez	potok?	Ali vas je oplazil sneženi plaz, zdrknivši z	A
ve človek nič pravega. Čez skale hiti hrumeči	potok;	le tam, kjer je nenasiten oblizal tla, se vidi	A
No ta trdnjava se je že podala. Kovarni	potok	je pokazal vratolomno pot in močen žleb se dviga	A
skalami ter jih ozlobljeni metali v zavratni	potok.	V strahu beži žival od takšnega oglušujočega	A
medveda, stoječega ob stezi in gledajočega v	potok.	Kosmatin je nemara žejen.	A
ga je vse še zanimalo kakor prvikrat: gorski	potok	s svojimi temnimi tolmuni, s svojim divjim begom	A
»Saj smo mu precej pomagali in ga izvlekli.	Potok	je tam plitev, posut s čistim in drobnim peskom	A
obvladala njegove misli; gledal je skozi hosto na	potok	in njegovo precej strmo obrežje.Prispeli so	A
obrežju soditi, naraščala v neurjih v deroč	potok.	Inženir je postal in pogledal gor in dol po jarku	A
skalnem robu kraj mlina ter zamišljeno zrla v	potok,	ki se je v belih penah lil čez pečino in se	A
groblji nagomiljenega kamenja sta zapustila	potok	ter se vzpela kvišku med grmovjem in trnjem	A
partija izletnikov. Strmeli so v peneči se	potok	in v temne stene drevja; tu so jih zanimale	A
. / stran 482 . / likor je dopuščal srditi	potok,	vsem se je čitalo na obrazu vprašanje: Kaj to	A
je potegnila za Bajića in tako se je razlil	potok	besedi, nastal je prepirček, kakršnih je bilo	A
enozvočno kipi iz trpečih src: izlival se je iz njih	potok	solz in bridkih spominov na dolgotrajno sužnost	A
svetloba naslikala na strmo stezo in na hrumeči	potok.	Včasi je šel že zjutraj na planino.	A
njih spravljal les v dolino, kako zajeze gorski	potok	in zbirajo njega vodo za močno zatvornico in	A
Kmalu za tem je bil prestavljen na Ogrsko. Kakor	potok,	hrumno prispevši z gore na plano, umiri svoj	A
Pri sliki: Pavel nese Virginijo štuporamo čez	potok	- se je pomudil dlje. Gregorka je z javnim zadovoljs	A
Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, ji pravijo	potok.	Ob obeh krajih mlakuže stoje koče, jim pravijo	A
gospod so pač nekoliko preobilni za ozkostružni	potok	in bo res treba regulirati enega izmed njiju	A
potjo in z manjšim delom odkidali kar v Žabji	potok,	ki čisto pri rokah teče tik ob glavnem trgu	A
na hosto, na . / . / stran 66 . / pašo, na	potok	...Tačas se mu je Milan prikupil: njegova družba	A
je tat; če ne bodo imeli, bodo kradli ... « ‒	Potok	solza ji je lil iz oči.»Oh, tega fanta ne bo	A
Le potoka ni vrh Janč! Ako bi bil vrh Janč	potok,	bi bili čezenj napravili sijajen most, ako bi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani