polibij (78)

Teopomp, Efor, Anaksimen, Kalisten, Helanik,	Polibij.	Ohranila so se le dela prvih treh in zadnjega	C
oziroma teoretično poglobljeno kot kasneje denimo	Polibij.	O precejšnji priljubljenosti tega dela (in morda	C
izjemna je bila njegova pojava, priča že to, da	Polibij	v svojem delu polemizira s Tukididom in da se	C
in že nekateri antični zgodovinarji, kot npr.	Polibij,	so ga grajali.)Novost te zvrsti ni v tem, da	C
zgodovinar diadohov iz 4.‐3. stoletja pr. Kr.) in	Polibij,	ki so retorični element zanemarjali ali ga celo	C
Teopomp, Efor, Anaksimen, Kalisten, Helanik in	Polibij.	Ohranjena so le dela prvih treh in zadnjega.	C
katere začetnik je bil v nekem smislu Herodot,	Polibij	je njen glavni predstavnik, prvi pa je idejo	C
vidno pri Eforju, bolj pri Teopompu, pa tudi	Polibij	je menil, da je ena od nalog zgodovine prava	C
zgodovinopisjem in govorništvom vedno aktualen;	Polibij	omenja, da je Efor to problematiko prepričljivo	C
Filopojmena, znanega voditelja ahajske zveze, je tudi	Polibij	posegel po retoričnih sredstvih.Politično-vojaška	C
bilo poučevanje zgodovine ogroženo, vendar ji	Polibij	priznava prvo mesto pri izobrazbi (bodočih)	C
punsko vojno leta 264. S tem letom je začel	Polibij,	ki je Timajevo delo nadaljeval in tudi kritiziral	C
dobrih zgodovinskih del; v njegovem spisu celo	Polibij,	najboljši zgodovinar helenistične dobe, ni našel	C
v mnogočem razlikuje od svojih predhodnikov.	Polibij	je menil, da je bil Efor utemeljitelj in do	C
za prvega znanega »kabinetnega zgodovinarja« (	Polibij	12.25 ss.[T 20]) in s tem prednika modernih	C
Tukidid, pa je deloma uporabljal slabe vire.	Polibij	ga je visoko cenil kot utemeljitelja univerzalne	C
zaključil z opisom bitke pri Knidu.[241] 4	Polibij	8,10,7.Moje mnenje je, da vladarjev ne smemo	C
odvzel, razen, kakor rečeno, zastranitev.	Polibij	Polibij je bil brez dvoma najpomembnejši zgodov	C
Polibij	Polibij	je bil brez dvoma najpomembnejši zgodovinopisec	C
bil večkrat izvoljen na mesto stratega. Tudi	Polibij,	ki sta mu očetov položaj in premoženje omogočila	C
šestnajst let zadržali v Italiji kot talce.	Polibij	je po srečnem spletu okoliščin[248] smel ostati	C
okrog 300) končno dovolil vrniti se v Grčijo.	Polibij	sam omenja, da je Kato starejši med žolčno razpravo	C
politična vprašanja na Peloponezu. Kje se je	Polibij	mudil v naslednjih letih, ni povsem jasno; vsekakor	C
(3,48). Iz manj znanega vira izvemo, da je	Polibij	umrl v starosti 82 let, ko se je smrtno ponesrečil	C
ponesrečil pri padcu s konja; zadnji dogodki, ki jih	Polibij	omenja v svoji zgodovini, datirajo iz leta 118	C
precej zanesljivo. Poleg svoje Zgodovine je	Polibij	napisal tudi nekaj manjših del, ki pa so v celoti	C
v času izdelave izvlečkov. Pri pisanju je	Polibij	upošteval sistem datacije po olimpiadah,[252	C
Dogodke znotraj vsakega leta olimpiade je	Polibij	obravnaval po geografskem zaporedju, začenši	C
bralca utegnilo zmesti; tega se je zavedal tudi	Polibij:	»Ta ali oni bo gotovo imel kaj pripomniti na	C
Zgodovine V prvih dveh knjigah, za kateri	Polibij	sam priznava, da sta napisani po predlogah drugih	C
vprašanje rimske ustave in državne ureditve.	Polibij	je namreč na več mestih[255] izpostavil temeljni	C
prejšnjih knjigah[256]. Vprašanja, s katerimi se je	Polibij	ukvarjal v šesti knjigi, so bistvenega pomena	C
globlji smisel avtorjeve dispozicije snovi.	Polibij	to zagotavlja tudi z obsežnimi zastranitvami	C
od dotedanje zgodovinopisne tradicije. Tudi	Polibij	ugotavlja, da je namen ekskurza premor, v katerem	C
popestri morebitno enoličnost snovi. Vendar	Polibij	svoje pripovedi, ki ji dinamičnost zagotavlja	C
tudi večkrat ‐, je tako rekoč brez števila.	Polibij	tako na več mestih posredno ali neposredno spregovori	C
danes na splošno velja prepričanje, da ju je	Polibij	zasnoval, še preden se je zares lotil svoje	C
knjiga je obsežna polemična razprava, v kateri	Polibij	skozi kritične poglede na delo starejših piscev	C
ravnal z zgodovinskimi argumenti. Čeprav se	Polibij	na ta način dotakne cele vrste piscev (ne le	C
zadeva zgodovino zahoda in še posebej Sicilije.	Polibij	in anak;klosis Šesto knjigo, katere odlomki	C
razmeroma natančno vsebinsko rekonstrukcijo, je	Polibij	vsaj deloma morda zasnoval, še preden se je	C
padel pod enotno oblast Rimljanov (6,2)«. S tem	Polibij	odpre sistematično razpravo o različnih tipih	C
najučinkovitejšo; to idealno mešano ustavo pa je	Polibij	našel tudi v Rimu in v njej videl poglavitni	C
hlokracija. Ta nujni ciklus izmenjave ustavnih tipov	Polibij	imenuje anak;klosis, »krožna izmenjava«	C
izmenjava«[262] ustavnih tipov. Kot stilist	Polibij	morda bralca res ne pritegne tako kot denimo	C
njegovemu zahtevnemu toku misli. Glede na to, da je	Polibij	goreče polemiziral z retoričnimi zgodovinopisci	C
geografsko) avtoriteto, zlasti za grški zahod.	Polibij,	ki je trdno verjel v potrebo po natančni geografski	C
posameznih stvarnih zadevah. V pričujočem odlomku ga	Polibij	kritizira v zvezi s povsem stvarnimi napakami	C
Timaei erroribus ‐ Še druge Timajeve napake [	Polibij	nadaljuje s kritiko Timaja[271]] Le kdo bi	C
Polibiju, Dioniziju Halikarnaškemu in Liviju.	Polibij	je v svoji zgodovini zanj našel pohvalne besede	C
je bil učen in tekočega, lepega jezika,[290]	Polibij	pa, da je bil brbljav (39,12,1). Med pripadniki	C
Filarh iz Aten) in pragmatično zgodovinopisje (	Polibij)	. Žal je ohranjenih le malo zgodovinskih del	C
tako npr. Tukidid Herodota, Ksenofont Tukidida,	Polibij	Timaja in Pozejdonij Polibija; zlasti slednja	C
smatrali za upravičen in potreben. Podobno kot prej	Polibij	so si zastavljali vprašanje, od kod veličina	C
zgodovinsko delo njegovega predhodnika. Kot	Polibij	je namreč tudi Diodor živel pod rimsko oblastjo	C
bližjimi sodobniki pa ga je pisal predvsem tudi	Polibij.	Vendar pa je bil namen njegove zgodovine doprinesti	C
predmeta, vsak na svoj način, lotili Antigon,	Polibij,	Silen in številni drugi; a vsi so se lotili	C
zdelo dovolj zgolj napisati, kakor je napravil	Polibij	iz Megalopole, da mislim, da je bil Rim ustanovljen	C
svojih kasnejših delih ter za njim Aristotel in	Polibij	ugotavlja, da je najboljša mešana ustava, in	C
da je najboljša mešana ustava, in enako kot	Polibij	pride do sklepa, da je najboljši primer slednje	C
vojno,[560] Timaj za vojno s Pirom[561] ali	Polibij	za numantinsko[562] (vsi ti so namreč omenjene	C
‐ zvrst. Razliko med njima je izpostavil že	Polibij	v 2. stoletju pr. Kr., na več mestih jo omenja	C
različno obravnava isto osebo. Tako denimo	Polibij,	ki od zgodovine zahteva, naj bo nepristranska	C
med starejšimi zgodovinopisci jasno opredelil	Polibij.	Prokopij tako sicer verjame v Boga kot najvišje	C
Alarihovo osvojitvijo Rima. Njegov vzornik je bil	Polibij,	kar je poudaril na začetku svoje Zgodovine	C
katerem se Zosim navezuje na Polibija Ko se je	Polibij	iz Megalopolisa odločil, da zgodovinskemu spominu	C
dogajanju, ki ga opisujemo; če smo ga, kot bi dejal	Polibij,	videli na lastne oči.Zanj je nazorna in jasna	C
morda prek dela njegovega učenca Dikajarha) pa	Polibij	in nato Ciceron; ta je imel posreden vpliv na	C
niti v antičnem pomenu besede (le redki, denimo	Polibij,	so mu priznavali vrednost na tem področju),	C
Zgodovini (npr. v 6. knjigi), v katerih je	Polibij	posvetil veliko pozornost predvsem rimski vojski	C
256] Npr. v 5,3. [257] Najbolj konkretno je	Polibij	polemiziral s Timajem, vendar je bil kritičen	C
blizu Sipila) utrpel odločilni poraz. [259]	Polibij	sam pojasni, kaj razume pod »pragmatično zgodovino	C
njim (npr. pisec Zgodovine iz Oksirinha);	Polibij	je namreč ni čutil zgolj kot politični ustroj	C
izrazil že v poglavju 1,64. [269] Koga ima	Polibij	s tem v mislih, pravzaprav ni jasno, vendar	C
skopih fragmentih. [274] O tem natančno poroča	Polibij	v svoji Zgodovini, 6,53,4. [275] Brut 16	C
se takrat bojevali z Makedonci. Zgodovinar	Polibij	pravi, da sta si ga obe strani razlagali kot	D
ji pripisovali božanskost. Grški zgodovinar	Polibij	je pred 2200 leti menil, da je Timava kratko	D
izviri že antični geografi in zgodovinarji. Tako	Polibij	v drugem stoletju pred našim štetjem omenja	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani