plahtalič (80)

tudi star znanec pri bankirjevih, pa je pl.	Plahtalič,	vsemogočni poslovodja viteza Gonobe in zaeno	A
Namesto barona Veseljenka odgovori upravitelj	Plahtalič,	da se železnice grade prav pridno, da pa veliko	A
jadransko Primorje docela pomadžarjeno. Poslovodja	Plahtalič	je skupini malobesednih bankirjev razkladal	A
nekamo ošabni? . / . / stran 99 . / Sicer te	Plahtalič	takoj odvede med ljudi tvoje vere in tvoje pasmine	A
in boljše zabave.« Kakor na migljaj pristopi	Plahtalič	in odvede barona Veseljenka v prostore na divno	A
tako ... Moj rojak ste, in kakor mi je povedal	Plahtalič,	podobna je vaša usoda moji nesreči: jaz sem	A
v druge prostore, kjer ju je čakal upravnik	Plahtalič.	Tam se Abadon obrne k Samoradu s porogljivo	A
prihoda svoje žene Američanke ... Kaj pa ti praviš,	Plahtalič?	« Plahtalič se ponižno prikloni in odgovori:	A
Američanke ... Kaj pa ti praviš, Plahtalič?«	Plahtalič	se ponižno prikloni in odgovori: »Vdove Ljudmile	A
Veseljenko! Slepili smo mi to družbo ‒ zlasti	Plahtalič	je bil velikan v tej umetnosti, priljubljeni	A
deluj na to, da se tisti koristolovci, ki jih je	Plahtalič	vabil k vam, ondi ne ugnezdijo tako skoro in	A
na večer svaril odkritosrčnosti. Pridruži se	Plahtalič,	povabi Samorada na drugo stran ter pove, da	A
vse govoril s tem prijaznim gospodom. Nato se	Plahtalič	vznemiri in prav oprezno uredi, da skoro izgineta	A
izgineta brez hrupa. Ko sta na cesti, razodene	Plahtalič,	da policija zasleduje Samorada, ker je v Monaku	A
dovtip in nasmeh ‒ kakor bi več smrti ne bilo!	Plahtalič	opomni, kako se ta francoska mladine vede olikano	A
ni imel več denarja, se spomni, da ga je bil	Plahtalič	naučil, kako se more denar spraviti prav varno	A
pogovarjal v Padelesovih dvoranah, da ga je moral	Plahtalič	odvesti iz družbe.Ta gospod se izpriča kakor	A
policijski ječi. . / . / stran 127 . / Moj	Plahtalič	se jim je pridružil.Saj veš, da rad pomaga povsod	A
povzročujejo iznenadni vpiski v mrtvaško knjigo.	Plahtalič	in tisti brezobzirni popravljači človeškega	A
igriške banke v Monaku, kakor ti je že povedal	Plahtalič.	Doletela te je za ta čin sumljiva čast, da sedaj	A
sreče, in skrajni čas je bil, da te je oprezni	Plahtalič	odtegnil od igriških miz ... Toda pri Darinki	A
tistega zakladokopa in poslovodje, čigar naslovu »	Plahtalič«	smo se že privadili. Plahtalič spregovori prijazno	A
čigar naslovu »Plahtalič« smo se že privadili.	Plahtalič	spregovori prijazno: »Mogočni gospodar Abadon	A
Samorad odgovori osupel: »Ne zamerite, gospod	Plahtalič,	če iskreno povem, da mi je Abadon najmanj ustregel	A
občevati s telesnimi bitji.« To izrekši, vzame	Plahtalič	iz žepa torilce, ne večje od navadne tobačnice	A
mu je Abadonov. »S tem telesom,« nadaljuje	Plahtalič,	»boste zdelovali prav lahko.Seveda ni pravo	A
drži dete za nit, preden ga spusti v zrak.	Plahtalič	je ponujal in ponujal ter že mašil meh zopet	A
besedo.« »Prijatelj, ne tako naglo!« odzove se	Plahtalič.	»Ne k Cvetani ne k Ljudmili!	A
pacta, amicitia longa.’« »Kje sva sedaj, gospod	Plahtalič?	« »Na grobu poslednjega pravnuka po dedu vaše	A
Samorad šaljivo. . / . / stran 156 . / Toda	Plahtalič	odgovori prav resno: »Ustregli ste mi s to opomnjo	A
gotovo nekaj milijonov frankov. »Hvala, gospod	Plahtalič.	Odvedite me v mojo domovino, ako je bo še kaj	A
v tisti čas!« »Že sva v domovini,« odgovori	Plahtalič.	»Sedla sva na vrh najvišjega hrasta na gori Slemenu	A
je žalostno!« »Prirodna prememba,« odgovori	Plahtalič.	»Stoletja in stoletja prineso marsikaj iznenadnega	A
verjel?« »Meni bi se zdelo čudneje,« odgovori	Plahtalič,	»ako bi slovenski učenjak s slovensko učenostjo	A
porogljivih besedah se spustita k Bogatinu.	Plahtalič	odvali skalno ploščo, prislonjeno h gorski steni	A
bil zanjo prestar in preokoren.« Samorad in	Plahtalič	povesta svoje dogodke, ki so nam že večinoma	A
že večinoma znani, nekaj nas pa ne zanimajo.	Plahtalič	je slikal čudne dogodke svojega življenja tako	A
in beseda mu je zastala. Naglo spregovori	Plahtalič:	»Dovolite, gospod Slovogoj, da izrečem nasvet	A
Samorad veselo sprejme to povabilo.	Plahtalič	pa omeni: »Prosim uvaževati, da ima gospod Veselin	A
in orli se razsedejo ob prepadih. Samorad in	Plahtalič	si izbereta vsak svojo skalo izmed groblje,	A
takoj spoznata njih neprecenljivo koristnost.«	Plahtalič	seže naglo vmes: »Oprostite opomnjo, da moj	A
blodnji nekakovih umobolnikov. Kar opozori	Plahtalič	na tolpo čudnih nakazni, ki se naglo bližajo	A
objame in poljubi tovariš Slovogoj. Samorad,	Plahtalič	in novi prišlec se seznanijo in začno pogovor	A
pristavi tudi francoski, da se morata Samorad in	Plahtalič	za sedaj smatrati ujetnikoma, dokler ne dojde	A
Triglavu, dokler se ne vrne sprevod. Nato dé	Plahtalič:	»Prehiteli ste me, gospod Rudovar! Mislil sem	A
vaše ječe.« Rudovaru ta odgovor ne prija, toda	Plahtalič	ga zavrne: »Da bo brez obotavljanja, odplavava	A
izgubljata v daljo. Na Bogatinu spregovori	Plahtalič	Samoradu: »Ta gora krije trojni zaklad: zlatico	A
Sedaj prispe Rudovar s svojim spremstvom.	Plahtalič	ga oblastno ogovori: »Prepozno ste prišli; zakaj	A
Ves preplašen, Rudovar ne ve kaj odgovoriti.	Plahtalič	pa se obrne še do četovodje, rekoč: »Odpustite	A
z menoj v spalnico in obednico.« Samorad in	Plahtalič	stopita za Rudovarom skozi ozka železna vrata	A
tej dvonogi živini.« Na ta vzklik naglo seže	Plahtalič	v besedo: »Poglejte, gospod Samorad, nazaj v	A
glave je delitev dela izvedena do skrajnosti.«	Plahtalič	naprosi Rudovara, naj bi takisto razkazal bližnje	A
na ukazano mesto.« »Ne bojte se,« odgovori	Plahtalič	nasmehoma.»Do vašega leka nama ni prav nič.	A
tolikrat prišli do očitega boja med seboj.«	Plahtalič	je želel videti še drugih naprav.Vtem zapazi	A
so pojoč plesale kolo v senci velike lipe.	Plahtalič	ga potrkne na rame; četovodja pa se oglasi:	A
odnesem dve ali tri teh veselih, živih igračic!«	Plahtalič	prav resno odgovori razvnetemu mlademu možu	A
in konča z ukazanim umorom?« Naglo odgovori	Plahtalič	namesto Rudovara: »Ne sodite prenaglo!Ali niste	A
Rudovar nekam izgubil kakor prej četovodja.	Plahtalič,	ki to zapazi, opomni šaljivo: »Izvestno je starega	A
zahvalo mi pa naklonita katerokoli teh krasotic.«	Plahtalič	se naglas nasmeje in izreče prijazno hvalo za	A
svojem življenju in o vseh nakanah svojih!« seže	Plahtalič	v besedo.»Toda svetujem vama, ne udeležujta	A
častitih, jako starih žen: bile so brez tančic.	Plahtalič	dé Samoradu: »To so morda poslednje ženske evropskega	A
proti dnevu.« »To so stare žene,« odgovori	Plahtalič	»Bile so pred nekaj leti mlade in krasne kakor	A
Veselin je bil moj oče!« »Prepozno je!« odgovori	Plahtalič	mirno.»Spominu na poslednjega svojega pravnuka	A
evropskih načelih, kakor je nedavno trdil tovariš	Plahtalič.	Ta želja se mu spolnjuje.	A
njegove blagovesti ‒ razčlovekujočega pesimizma.	Plahtalič,	Slovogoj, Rudovar in tisti genij Velike Azije	A
mene. Toda še toliko ni imel oblasti kakor moj	Plahtalič	in tisti genij Velike Azije, ki sta ti svoje	A
krepko prime za rame. Bil je nekdanji oskrbnik	Plahtalič.	Naglo seže Samoradu pod pazduho in ga odvede	A
zapuščenem perivoju sedeta na samotno klop. Tam	Plahtalič	pripoveduje, da je še tisto noč, ko sta se v	A
bodoči Evropi, na Slovogoja in Rudovara Toda	Plahtalič	ne ve o vsem tem potovanju ničesar, temveč trdi	A
sem največja zastavica. Kaj naj počnem, gospod	Plahtalič?	« »Svetoval bi vam po svoji izkušnji,« de Plahtalič	A
Plahtalič?« »Svetoval bi vam po svoji izkušnji,« de	Plahtalič	zaupno. »Pobogajte se z Abadonom!	A
Samorad nagne glavo in se globoko zamisli.	Plahtalič	pa molče opazuje, da nastopa mrak in hlad in	A
vzame dragoceni prstan. Samorad sname prstan in	Plahtalič	ga odnese, rekši, da se v dvajsetih minutah	A
prstan, da ga vdenari. Preden pa se je vrnil	Plahtalič,	napadli sta Samorada dve tuji ženski in capinska	A
da ga ni otel blagi Primorec »Kdo pa je tisti	Plahtalič?	« vpraša Tratilek radovedno. »Veš, to je tisti	A
zloglasna zakotna igralnica. No, če ima ta	Plahtalič	tvoj prstan, onda zbogom novci in Plahtalič	A
Plahtalič tvoj prstan, onda zbogom novci in	Plahtalič!	Vedi, ta človek je premeten zmikavt in nevaren	A
bivanja v Ameriki. Vaš prijatelj, plemeniti	Plahtalič	pa, jako plemenita duša, ki je imel tudi obresti	A
stran 313 . / net ne sproži. Darinka in vaš	Plahtalič	sta našla drugo žrtev za moj naklep in ondaj	A
dokaj dobro, dokler traja razstava. Tudi vaš	Plahtalič	je v mojem krdelu in prav on mi je povedal,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani