pariz (8.169)

MAREK: Pljunil si na svojo preteklost. Še na	Pariz	si pozabil.Ti si brez srca, kakor tisti tvoji	A
počela, da bi bila na tvojem mestu. Najprvo v	Pariz,	vsekakor v Pariz!Tam mora biti življenje - hoj	A
tvojem mestu. Najprvo v Pariz, vsekakor v	Pariz!	Tam mora biti življenje - hoj!	A
ničvrednost! ... Pospravim svoje kovčege ... na Dunaj ... v	Pariz	... v Moskvo ... Klanjam se, tetka!...	A
oprostite ... Klanjam se, milostiva ... Moram nemudoma v	Pariz	...V obednico.	A
nikamor; séde in sedí. Čemu ne grè na Dunaj, v	Pariz,	v Moskvo?In toliko interesantnega je na svetu	A
SLUGA: Na Dunaj? GORNIK: Ali v	Pariz,	ali v Moskvo, kamorkoli.Pospravi kovčege, Peter	A
vam. V istem trenotku odpotujem na Dunaj, v	Pariz	in v Moskvo. GORNIK začuden: Vi tudi?	A
slavnosti bo lép opis, Ki jutri pošlješ ga v	Pariz,	Vojvóda Dubrovniški! A sredi družbe mènih tih	A
še krožil ta svet. Več pač jih nima krojačev	Pariz,	kakor poetov naš bedni komet. Šijte po modi	A
gorjé naj svoje nosi! . / . / stran 17 . /	Pariz	Nisem Nemec, dekle lépo! Nisem Rus, Italijan	A
Cinik. Transformator. Orient ekspres v	Pariz	na viaduktu. Okovi na rokah.	A
šah, hoče imeti dvojni obraz. Jutri: odhod v	Pariz.	Pred kapitulacijami Poslednje obhajilo.	A
Pija II., Cosmographia Pii Papae De Europa (	Pariz,	1509) in francoskega pravnika Jeana Bodina Les	A
Jeana Bodina Les Six Livres de la République (	Pariz,	1576). O ustoličevanju karantanskih slovenskih	A
potom admirala Marzola Jugoslovanskemu odboru v	Pariz	poročilo, da je oddelek za mornarico avstroogrskega	A
našli svojo drugo domovino in rečete: »Moj dragi	Pariz.	«Ali pa vzkliknete: »Dragi stari New York!«	A
ukrepi proti Židom v Romuniji in na Poljskem,	Pariz	pa doživlja nekaj hudega: ofenzivo podgan.	A
jih gre na Dunaj, v Prago, v Pešto, potem v	Pariz,	London, Milano itd.Pol libre težki so precej	A
krojaški mojster, ki je videl veliko sveta,	Pariz	in Francosko in Švajca visoke gore, ki se mu	A
študija pustili pri miru. Odpeljal se je torej v	Pariz,	kjer je hitro opravil: tudi letos so ga spustili	A
mu povedali, še trenil ni; takrat je oblegal	Pariz	...Nato je prihajala vsak teden mlada ženska,	A
brašna bi romal v Monakovo in iz Monakovega v	Pariz.	Toda srce težko -- noga hroma!“	A
bi se odpeljal kamorkoli, ali na Dunaj, ali v	Pariz,	ali v Ameriko. Pripeljal pa sem se samo do Šentpetra	A
ali hiše njegove ljubice ni bilo ... Glej, v	Pariz	so bili prišli vsi narodi v goste.Ob �sti	A
po svetu bova romala ... v Italijo pojdeva, v	Pariz,	na Dunaj ... Ali pomisli, vozila se ne bova po	A
niste živeli v Parizu, pa bodete še morda.	Pariz	vas sprejme z razpetimi rokami!« Fina je bila	A
in se mimoidočim galantno priklanja! Ti pa v	Pariz,	na Montmartr!Ha, ha, Mojčara, Mojca, gorjanka	A
tri leta, preselil v njega rojstveno mesto, v	Pariz.	Ondi je moj gospod prodajal svoje demante in	A
mirnem času izkopljem zaklad ter ga prepeljem v	Pariz	k njegovi obitelji.Ako je več ne naj dem, bo	A
Naposled se mi posreči, da uidem in se vrnem v	Pariz.	Ondi zvem žalostno novico, da je moj blagi učenjak	A
V Prestopimo v lepo Francijo, naravnost v	Pariz,	v svetovnoslavno mesto omike in zabave!Ondi	A
in ti bo potlej razkazoval veseli, prijetni	Pariz.	« »Dovolite mi, gospod, prošnjo, da bi me spremljali	A
luči, prideš skozi laž do resnice. On ti bo	Pariz	lepo opisal: nekaj resnično, nekaj resnici podobno	A
To bi ti bilo manj prijetno. Mene	Pariz	tako ne zanimlje; saj poznam to selišče, odkar	A
. / stran 95 . / Spočetka je bil Samoradu	Pariz	prekrasno mesto, proti kateremu bi bil Dunaj	A
vdova, ako sem bila žena, in prišla sem se v	Pariz	posvetovat s pravniki, da vsaj nekaj zase rešim	A
usodnem udarcu je pribežala k svojim roditeljem v	Pariz,	kjer je oče že delj časa družabnik in deležnik	A
prišla po raznih potih in razpotjih naposled v	Pariz,	kjer sedaj nosi dolžnosti zakonske družice brez	A
graščini, ne bo se jima godilo slabo. On pa pojde v	Pariz,	in če se vrne nekdanja sreča, obogatel bo vnovič	A
pritisnil je upnik za upnikom. Prišla je v	Pariz,	iz dežja pod kap.Oče služi prav malo, ker so	A
Franciji se je oženil, predlanskim preselil v	Pariz	in tukaj zdeluje še dokaj dobro. V ljubem domačem	A
delal rojakom svojim, ako bi ne bil pošten. V	Pariz	zahajajo rovarji od vseh vetrov in narodov,	A
zaklenile okovane duri. . / . / stran 119 . / VI	Pariz	je najveselejše mesto našega veka.Samorad bi	A
klopci za durmi, ki se odklepajo samo zunaj, in	Pariz	mu je kraj najbridkejše žalosti. Siromak premišlja	A
bodoča podoba vaših zapadnih mest. Vaš Rim, vaš	Pariz	bo nekoč podoben tem razvalinam, pa tudi v grobelj	A
redarstveni službi za razstave; potlej pa se vrnem v	Pariz	k ženici svoji.Ne čudite se, da sem vedno redar	A
tujim vladam. Šel sem iz Odese naravnost v	Pariz.	Ondi sem dobil važno policijsko službo, bolj	A
srečno v zakonu prebil nekaj let. ‒ Prišli ste v	Pariz	vi, gospod Veselin, in za vami ali nemara zaradi	A
obličju, da me miluje. Kako mi je po volji	Pariz,	ali se mi ne toži po domu, imam li tukaj kaj	A
Dva cifa sm dau zajna. U celm	Pariz	take nimaja ne.Jazasta na!	A
Nekaj dni pozneje se je moral odpeljati v	Pariz	po spričevala, da je res rojen in cepljen itd	A
sem jo iskala. Njena prošnja za potovanje v	Pariz	je namreč pristala na moji pisalni mizi.Ni bilo	A
je hotel vedeti. »Jutri namreč odpotujem v	Pariz.	Pri mostu Pont Neuf, v največji stavbi imamo	A
obveščal vas bom po elektronski pošti. Srečno pot v	Pariz,	« je še dodal in odšel.Začudenega človeka pa	A
kaj pomeni število 558. Če ti bo odgovoril	Pariz	... potem je res z drugega planeta.Pod mostom	A
bojazni, da bi pred vrati stal Egon. »558 je	Pariz,	« je rekel deček z gornjega nadstropja in se	A
Pirandello. Pirandello je malo pred smrtjo prišel v	Pariz,	kjer so mu njegovi navdušeni občudovalci priredili	A
menihov. Nekoč mu je na potovanju iz Italije v	Pariz	pošel denar, da ni mogel v Lyonu plačati ne	A
pisatelj aretiran in je nadaljeval vožnjo v	Pariz	na državne stroške. Kralj je dobremu znancu	A
opazil. Toda Louis XIV. je takoj po vrnitvi v	Pariz	poklical pesnika k sebi in ga nagovoril: »Zakaj	A
« »Bonaparte pritiska proti Parizu, toda v	Pariz	ne bo prišel nikoli.« »Napoleon bo jutri pred	A
»Cesar je prišel v Fontainebleau.« »Zvesti	Pariz	pričakuje ves srečen njegovo cesarsko veličanstvo	A
zginil med debelimi lici. Na svojem potovanju v	Pariz	je obiskal tudi slepo markizo Du Deffand, katere	A
francoskih provinc, je najbolje, da gremo v	Pariz,	v to veliko delavnico francoskega duha, kamor	A
francoskega. Na Francoskem vodijo vsa pota v	Pariz,	po teh poteh pa prihajajo v prestolnico ljudje	A
in spajajo v harmonično celoto. Tako združuje	Pariz	v sebi bistvene prvine raznih značajev lepe	A
»Čudno. Izmed vseh mest me	Pariz	najmanj mika. Moj oče mi je najbolj hvalil Moskvo	A
eksotičnost, nas moške zanima bolj civilizacija.	Pariz	je krona civiliziranega sveta,« je razglašal	A
hvalijo in trdijo, da je Zagreb jugoslovanski	Pariz.	Ta drugače vsega priznanja vredna lastnost zapelje	A
njegove ukaze!« Tako je mladi Gaskonjec na poti v	Pariz	prispel na trg v Meungu. Ravno je jahal	A
pismo, ni odnehal. Nadaljeval je svojo pot v	Pariz.	Pri mestnih vratih	A
nenavadnega živinčeta. D'Artagnan je torej prišel v	Pariz	peš, z vsem svojim imetjem v zavojčku, ki ga	A
razgibano, pisano okolje dan zatem, ko je prispel v	Pariz.	Mladenič si je utrl pot do stopnic.	A
D'Artagnan mu je tedaj pojasnil, da je v	Pariz	prišel zaradi nore ideje, da bi nosil mušketirsko	A
brez sekundanta. Toda šele včeraj sem prišel v	Pariz	in nikogar ne poznam.« Athos je bil	A
izjeme. D'Artagnan pa, ki je komaj pripotoval v	Pariz	in je šele pred kratkim tudi prišel do denarja	A
je kardinal sam zvabil vojvodo Buckinghama v	Pariz,	da bi ga razkrinkal in pogubil.« »To	A
prepričan sem, da je prišel vojvoda Buckingham v	Pariz	zaradi spletke zoper mojo čast!« »Toda	A
v London in ukradena diamanta brž prinesti v	Pariz.	Ko je vse to premislil, je kardinal hitro izračunal	A
des Essartsu dva tedna dopusta.« »Zapuščate	Pariz?	« »Izpolniti moram neko nalogo.«	A
mu jo je ponudil stotnik. Odkar je prišel v	Pariz,	je imel skoraj vsak dan priložnost spoznati	A
Artagnanovo potovanje potekalo natanko po načrtu. V	Pariz	je prispel v rekordnem času in se natanko dvanajst	A
Mladenič, samo eno možnost vidim: zapustiti morate	Pariz,	dokler kakšna druga stvar ne pritegne kardinalove	A
boste znova zbrani, se vsi skupaj lepo vrnite v	Pariz.	« »Ubogal vas bom, milostljivi gospod	A
gospodu de Trévillu, bi vas dal odpeljati v	Pariz.	Življenje mora biti tu prav dolgočasno.«	A
boste še tukaj, Porthos, se bomo skupaj vrnili v	Pariz.	« »Zahvaljujem se vam,« je dejal Porthos	A
vzameva sto zlatnikov, se lahko mirno vrneva v	Pariz.	« »Brez konj?«	A
opravama na plečih. Voz se je prazen vračal v	Pariz	in služabnika sta z voznikom sklenila kupčijo	A
Artagnanu: »Dobro, pripravljen sem oditi z vama v	Pariz.	Torej bomo znova videli našega vrlega Porthosa	A
in prosil Bazina, naj v imenu solidarnosti v	Pariz	odpotuje na vozu skupaj s tovarišema. Sam je	A
milostljivi gospod, da mi pomagate zapustiti	Pariz;	pošljite me na deželo, na takšen kraj, kjer	A
skupaj s kraljem. Ko je d'Artagnan zapuščal	Pariz,	je upal, da pušča za seboj tudi vse grožnje	A
odvrnil Athos. »Kako bi lahko koga poslali v	Pariz,	ne da bi v taboru to opazili?« »Vendar	A
obleganja, odločil, da se vrne na kratke počitnice v	Pariz.	Naši štirje prijatelji, ki so bili v	A
zunaj kardinalovega dosega. Komaj so prispeli v	Pariz,	so naši štirje prijatelji gospoda de Trévilla	A
Moški, ki je bil njegov stric, ga je odpeljal v	Pariz,	da bi se izučil za trgovca. Ko je postal polnoleten	A
nekoga, ki je prišel iz Falaisa, zvedeli, da je	Pariz	poln barikad, naslednji dan pa je na županstvu	A
že bili. Takšni kraji so na primer New York,	Pariz,	Monte Carlo.Po drugi strani pa ni ravno nujno	A
Kaj? Ali te moramo potem še nocoj peljati v	Pariz?	« »Ne,« se je smehljal Timmy.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani