papa (383)

v rokah) EMILIJA (Čurnu in Murnu): Oh,	papa,	papa, to je lepo, in gospod doktor, kakšna sreča	A
rokah) EMILIJA (Čurnu in Murnu): Oh, papa,	papa,	to je lepo, in gospod doktor, kakšna sreča!	A
slikata z živejšimi barvami kot oko. Zbogom,	papa!	(Odideta.)	A
STOPAR Prijetna moža gospod doktor in vaš	papa,	gospodična; in koliko lepega sta nam povedala	A
‒ Ah, sta že tukaj. EMILIJA Moj	papa	in gospod doktor!Zdravi, gospod Lešnik, za ta	A
muh, ki ti roje po zmešani glavi. EMILIJA	Papa,	ne morem drugače.Jaz cenim visoko gospoda doktorja	A
moj ugled. EMILIJA Nikar se ne razburjaj,	papa!	Poslušam te v vseh rečeh, kjer sem ti dolžna	A
sleparjem! . / . / stran 56 . / EMILIJA	Papa,	ali te ni strah tako govoriti, tako obrekovati	A
se vodita pod pazduho) EMILIJA (vesela):	Papa,	vse se je razjasnilo.Nobenega oblaka ni več	A
Odpre vrata. Oprostite! - Ah,	papa?	RUDA: Dober dan, gospodična Alma.	A
DOBNIK Almi: Ti si prišla pome? ALMA: Ne	papa,	niti vedela nisem, da ste tukaj; prišla sem	A
Prejšnja. D o b n i k KOŽELJ: Tako razgreti,	papa	Dobnik? DOBNIK: Moral sem osebno dol na Drenovo	A
SEDEMNAJSTI PRIZOR Prejšnji. A l m a ALMA:	Papa,	viktorija!- Pardon, gospod Dolinar.	A
ni zagotovljeno. . / . / stran 149 . / ALMA:	Papa,	to je moja stvar.Gospod Koželj, - klobuk in	A
streljati? KATARINA: Ali saj vendar pojde ...	Papa	ima čudne misli ... Bog vedi, kaj mu je prišlo	A
more več najti poti domov. »Hudiči,« je rekel	papa	v temi. »Ne kolni,« je šepnila mama.	A
za hlačke Branku. »Kako se reče?« je rekel	papa.	»Hvala,« je rekel Branko.	A
Evka je molčala. Morda bo tudi naš	papa	šel v Francijo, si misli; bi bilo prav gotovo	A
naj dajo vsem blagostanja, pa ne bo vojske!«	Papa	pravi, da je Gigi rdeč, a pošten in moder mož	A
njim se pelja barigla vina. Tam je taka pipa	papa,	da še nikdar ni bila taka.’Verske resnice res	A
njih tako bogastvo ali je le prazno bahanje!« »	Papa,	kaj je naredil med kosilom!« »Povej	A
stisnila ustnice in si otrla solzne oči. »Ne,	papa!	Grem!«	A
grenke ure ne želi živeti vnovič. »Zbogom,	papa!	Bog ti povrni trud in ljubezen.«	A
njeno glavo, kakor za blagoslov. - »Zbogom,	papa!	« je zadonela še enkrat na dnu stopnic.	A
je od daleč spoznala očetovo pisavo. »Ah,	papa!	« se je razveselila na glas. »To za Maro	A
na kolena, ga prijel za brke in zaprosil: »	Papa,	reci, naj greva popoldne z Aleno past ovčke	A
roko in jo gledal s solznimi očmi. »Veš kaj,	papa;	pojdiva na južino!Jaz plačam!«	A
dolgo zunaj ; vrni se do pol osmih, preden pride	papa.	“ Ana je odhitela v svojo sobo ter zaprla	A
Zdaj zdaj bo vzkliknila sestra Neža: »Gospod	papa	so na porti, gospodična Anica!« Deklica gre	A
sester!« In sredi žalosti je vzkipela: »In da so	papa	vdovec! Ženili bi se, laže bi jim bilo brez	A
evropski nagovor: »Gospodična Anica! Gospod	papa	so na porti!« Gospodična Anica je povesila vdano	A
izpoved, ki je vonjala v čudno goreči prošnji: »	Papa,	dovoli, dovoli, da bom nuna, da bom Jezusova	A
da bom nuna, da bom Jezusova do smrti. Dobri	papa!	Bodi mi dober.	A
vesela. Doma pa bi venila; umrla bi, verjemi,	papa,	umrla.« Oče je znova vzdihnil in vprašal: »Anica	A
vprašal: »Anica, torej res nočeš nič več domov?« »	Papa!	« je prosila, »nočem!« »Anica!« je vzdihnil.	A
Mačeho boš dobila!« »Daj,	papa,	daj!« je zarajala hči kakor obnorela od veselja	A
hladnokrvno dejal: »Sedaj, ko sem tako rekoč tvoj	papa,	draga Serafina, sedaj mi pač dovoliš, da zapalim	A
on se ni dal motiti. »Sedaj sem torej tvoj	papa,	« in izpustil je oblak dima iz ust, »a stvar	A
pozabilo, in sedaj sem, kakor rečeno, srečni tvoj	papa!	« »Prav dvomljiva čast je to zame!« odgovo	A
rajši, kako da si prišel danes tu sèm, dragi mi	papa	Egon?« »Tako je prav!	A
vržejo sveto osebo tvojo, ki si tako rekoč moj	papa.	« »Ti si silno energična postala!	A
veš, kaj in kako. Sedaj pa sem prijazni tvoj	papa	ter se ti v največjem prijateljstvu priporočam	A
napravili.« »Prosila sem tako dolgo, da so ga	papa	omislili.A jaz tudi že nekoliko veslam.«	A
gospod Orel. »Vse je pripravljeno, vse je tu,	papa!	« hiti ena izmed onih gospodičen, o katerih smo	A
Stara moja teta Amelija je že prej bila tu.	Papa	pride šele drugi mesec in nam pripelje morda	A
Amelija. »A, bratranca tvojega, Veronika, hoče	papa	pripeljati! Radovedna sem o njem.	A
bi ti bila pozabila povedati, da pride danes	papa	in ž njim morda še kdo!Ne vem, kdaj mi bo moč	A
odstraniti se za urico od drugih,« reče Veronika. »	Papa	pride?« se zavzame Vinko in, k njej obrnivši	A
domov, je dejala Zorana: »Dušanček, če te vpraša	papa,	kje smo bili, ni treba povedati, da smo se kopali	A
pomenek: »Tisti hlev, ki ga je napravil včeraj	papa,	ni za rabo.« »Zakaj ne?«	A
snel piramido in zakričal nazaj: »Kaj bi rad,	papa?	« »Utišaj to prekleto glasbo in mi povej, kaj	A
naklonjena, vidva pa sta jim nasedla« »Kje pa,	papa,	midva rušiva na lastno pest.Saj res, po naši	A
ubrisani doktor Div Čapjek te hoče videti. Pa, pa,	papa!	« Denaj je spet navil glasbo do konca, si poveznil	A
dvignil tačko in veselo oškropil umetno brezo. »	Papa,	takoj ga moramo skriti!« je zdaj zaupno vzkliknil	A
»Karo, zadavil te bom, na barju pokopal!« »	Papa,	prosim, ne,« se je oglasil še Detaj.»Skrijmo	A
začela okolišiti kot mačka okrog vrele kaše. »	Papa,	popotujoč po ozvezdju sva veliko razmišljala	A
pohitel Detaj. »Samo neko prošnjo bi imela,	papa	...Večkrat se spominjava pravega kužka, ki si	A
tega ne morem,« je odločno pribil časopotnik. »	Papa,	še nikoli nama nisi izpolnil nobene želje.Tako	A
nuji, ko sta prilomastila dvojčka. »Počakaj,	papa!	« sta vreščala in mu mahala z mrežno piramido	A
piramida, ki jo je odložil kar pod posteljo. »	Papa!	« je zaslišal v glavi razburjenega Detaja.»Deluje	A
približujejo Trapaniji, da bi naredili red ...	Papa,	tla se stresejo, bobnijo, nebo žari ... Mreža	A
obraz rdeča kakor poštni pečatni vosek. »Vam že	papa	posodi drug klobuk!« me je tolažila. »Vidite	A
Ostanite vendar še malo!	Papa	pride takoj.« Zlatka me zadržuje.	A
pa zbežali z vrta?« »Slišala sem, da prihaja	papa.	« »Torej niste ... nisi huda, da sem te poljubil	A
sonce, saj nimamo masla na glavi! Nato je rekel	papa	enoglasno: Peljimo se malo po Ljubljanici!	A
sem zaploskala. Kmalu potem smo se zbrali	papa	in mama in stric Nande in Koprnela in gospod	A
Tako pravi stric Nande, ki že ve, kar ve.	Papa	je rekel, da je škoda gospoda Migca, čeprav	A
bila z njim, saj vendar iz malega rase veliko!	Papa	se je pritožil, koliko ga stane Koprnela, ker	A
Treba je vendar že kaj storiti!	Papa	je rekel, naj gre Koprnela za tipkarico ali	A
prav dober, samo prekmalu mi je zlezel v glavo.	Papa	je rekel, da bom kmalu hodila po vseh štirih	A
Potem me je jezno potegnila za mukotrpne lase.	Papa	je rekel, da preveč berem, zato mi gredo same	A
da b′ gnala mlinske kamne tri. Pozneje mi je	papa	še enkrat rekel: Da bi te mačka pofrizirala	A
je naredila črno kiklo in rumeno pljuzinjo.	Papa	je sicer godrnjal, naj pusti zastavo lepo pri	A
treskati name! Kako so me vsi zmerjali, Koprnela,	papa	in mama!Najhujša pa je bila Koprnela!	A
Hotel jo je ujeti in pomrcvariti. Zato ga je	papa	privezal k naši mizi. Kadar je kegljal gospod	A
Rekel je, da bo vse plačal on.	Papa	naj mu posodi, ker nima toliko pri sebi. Mama	A
kjer so zmeraj tako siti, da komaj dihajo.	Papa	pravi, da bomo še remeljne grizli, ko vojske	A
Zato dolgo ni mogla dobiti nobenega ženina.	Papa	se je pritožil, da Koprnela ni za drugega kakor	A
že malo živeža, smo šli tisto popoldne vsi,	papa	in mama, Koprnela in gospod Mumpitz, jaz in	A
Njena obleka je bila iz samih luknjic.	Papa	je nosil velik nahrbtnik. Tako smo lepo sparoma	A
bi bila obleka preširoka. Pozneje sta šla	papa	in mama malo rekverirat.Koprnela mi je rekla	A
Takega škandala še ni bilo! Potem sta prišla	papa	in mama.Imeli so še dolg pogovor, preden so	A
vzdihovala, kakor bi pisala računsko nalogo.	Papa	je rekel, da bo že nehala, če bo hotela.In res	A
nepotrpežljivih ženinov. . / . / stran 52 . /	Papa	in mama, ki sta se vrnila domov, sta se komaj	A
sta se komaj prerinila v drugo nadstropje.	Papa	je vprašal prvega, kaj želi.Odgovoril je, da	A
Jaz tudi!	Papa	je ves začuden vprašal, kako jim pride kaj takega	A
nabita spodaj na vratih! Mama je vila roke,	papa	je pa kar poskočil!Obraz mu je bil rdeč kakor	A
Mama je skoraj omedlela!	Papa	je strašno grdo gledal. Raztrgal je mojo resno	A
ljubljanski dolgčas. Nekega lepega popoldne pa se je	papa	slovesno odkašljal in rekel jedrnato: »Tako	A
naročil drugo kavo, ker je zmeraj kavalir. Tudi	papa	je bil dobre volje in je rekel: »Kako bodo ta	A
pevci, ki so kričali in tulili na vse pretege.	Papa	mi je povedal, da je to sloveče pevsko društvo	A
in nihče ne bo ničesar posumil.« »In kje je	papa?	« je rekla najmlajša. »Že kje,« je rekla mati	A
Samo še malo.	Papa	bo dobil svoje, dokončno bo dobil svoje.Prasec	A
Pred avtom pa je stal moški. »	Papa,	« je zaklicala prva, »papa,« je zavreščala druga	A
je stal moški. »Papa,« je zaklicala prva, »	papa,	« je zavreščala druga hči, mati oziroma žena	A
že smo se odpeljali proti Uroševi hiši. »O,	papa,	« je zaklicalo eno izmed deklet.»O, papa,« je	A
O, papa,« je zaklicalo eno izmed deklet. »O,	papa,	« je vreščalo drugo. Jurij je prebledel.	A
ni obupala, mama naj se nikar ne boji, tudi	papa	naj se ne vznemirja.Vse se še popravi.	A
pameten mož, pozna svet, njega bo poslušala.	Papa	stoji previsoko nad ljudmi, pretuj jim je, prestrog	A
blaga je bila njena mama, njuna stara mati; in	papa,	njun ded, je bil poseben človek, čisto drugačen	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani