otoku (8.915)

pretemno jezero z visokim otokom in grad na	otoku	je z zlatimi okni, na oknih zarja večerna rudi	A
med zlatimi okni, gradu ni na tistem visokem	otoku,	otoka ne vidiš v pretemnem jezeru, zamorske	A
grenijo. . /\ .. stran 196 . \/ Na blejskem	otoku	S ponižno sklonjeno glavó sem stopil v Marijin	A
JADRNICA Morje, sonce in jadrnica, na golem	otoku	zasidrana. So beli žrebci pridirjali	A
bilo ji je, ko da so vsi Slovenci v Trstu na	otoku,	nobene ladje ni več zanje, morje pa se je strdilo	A
baraka pa je bila leseno prebivališče gobavcev na	otoku,	od katerega je na tihem in za zmeraj vzela slovo	A
sredi morja niča na deskah kakor na zapuščenem	otoku,	negibno v svoji razpotegnjeni suhoti.In mogoče	A
pustiti vse, ki so živi, na nevidnem, sanjskem	otoku	zunaj zemeljskega ozračja in se jim ne sme približati	A
odhod. In imel je občutek, da sta brodolomca na	otoku	sredi neskončnega morja in da on veruje, da	A
drugi sin, da se mu še dobro godi, da hodi po	otoku,	lovi ribe, čita knjige in vedno, prav vedno	A
Sedela sta na skali ob morju, na silno divjem	otoku.	Za Vladimirjem je stal črn divjak, in je vihtel	A
Rusi za koncentracijska taborišča, na Golem	otoku	bo cvetela turistična industrija.Svoboda, gibanje	A
gospo onečastiti in osvinjati hotel? Ali je na	otoku	sredi jezera v cerkvi kelihe kradel? Ali	A
. / stran 264 . / Na Cipru ali na katerem	otoku	že, je proti ladji prihajala truma in z njo	A
Videl je vesele kmetice in krošnjarje, ki so na	otoku	sredi jezera kriče prodajali svoje blago.S cerkve	A
pristanišče, se bo vse razbežalo. Na grškem	otoku	se je vkrcal zagrizen tip.Plul je z njimi do	A
avstrijski nadvojvoda Ferdinand Maks v Rovenski na	otoku	Lošinju med veliko slovesnostjo spomladi leta	A
pripovedoval, kaj se mu je zgodilo na daljnem južnem	otoku	cesarstva, mu bodo še zmeraj zvenele v ušesih	A
pripoveduje o nekem valobranu na jadranskem	otoku,	in mogočna glava mu zmeraj ob tem spominu klone	A
velike in ostre oči, kot nekoč v malem kraju na	otoku	Lošinju v daljni avstrijski domovini.Takrat	A
zvest, vse od nekega trenutka na nekem daljnem	otoku	v kraju, katerega ime je cesar že zdavnaj pozabil	A
temeljni kamen velike gradnje na nekem daljnem	otoku	v Jadranskem morju.To je videl in njegova velika	A
srečni starci fotografirali, in potem naenkrat na	otoku.	Prevelika koncentracija upov, sreče, groze, ki	A
gozdu, daleč od domovališča boš klecnil na tujem	otoku.	V tem hipu se za zidjem silovito zablisne in	A
v Sahari, na vlaku ali na ladji, na samotnem	otoku	ali v zaporu. Tista fantalinka je prišla	A
morda tudi godbenik, pevec ali kvartač. Na našem	otoku	vse lahko porabimo.« »Najbrž nisem ne eno ne	A
prednostmi svojega intelekta imponuje na tuzlanskem	otoku,	se je dvignil za merodajalca pri vseh podjetjih	A
mestu pravijo, da žive patriarhalno življenje na	otoku	sredi sirovega naroda.Svoje sirovosti, kričeče	A
odganjali oni visoki in izobraženi ljudje na	otoku	‒ izvzeto je bilo le malo oseb ‒ odganjali s	A
njimi za vse večne čase nemogoča. Oni ljudje na	otoku	pravijo, da je pri njih kultura, povsod zunaj	A
izgubljen zanj. Kajpada bi ga zasmehovali oni na	otoku,	ki so proglasili za temelj svojega vladanja	A
pravice, toda zavezana so mu krila. Oni na	otoku	so mu jih zavezali, vse so tako uredili, da	A
pogubi Atifa Sarajlijo, ki je zaupen mož na	otoku	in v veliki milosti!Ko bi pa vendarle kaludjer	A
življenja, kakršnega uživajo njegovi znanci na	otoku,	pač pa do neke prijetne, tople udobnosti, v	A
kruha za ljudstvo! Prezirati so ga začeli na	otoku,	celo sovražiti, ker hoče mešati kvarte tako	A
proti črvivi in gnili kulturi na tuzlanskem	otoku	hoče dati izraza s tem, da ostane i nadalje	A
hercegovsko deklico vkljub vsemu hohotu na tuzlanskem	otoku.	Prevrnil se je na senu in se zagledal v brezmesečni	A
dvomil zad . / . / stran 486 . / nji Švaba na	otoku.	V svoji duši ni simpatiziral z orožniki.	A
in brezsrčnega cinizma. Vedno bo osamljen na	otoku,	ker nikdar se njegovo mišljenje ne bo ujemalo	A
Mislil, govoril in delal je drugače nego oni na	otoku,	zato je veljal za neumestnega filantropa ne	A
dolgočasnost, dolgo bi bil izhajal brez družbe na	otoku,	a njeno življenje je bilo tako mnogostransko	A
tedne sem nekako otrpnil za vse, kar se godi na	otoku.	Gotovo izvirajo od tam tudi koristni poizkusi	A
Spomnil se je one družbe na pustem kazinskem	otoku,	ki se ne mara priličiti domačemu prebivalstvu	A
in bi s prstom kazal za njima, dasi je na tem	otoku	le malo poštenih ljudi.Zato je Saša prosil za	A
tožil navihani Odisej svinjskemu pastirju na	otoku	Itaki.»Vse lahko skriješ, brate, samo trebuha	A
veleizdajstva bi ga bila ugonobila, da ni imel na	otoku	svojega zaščitnika. 49.	A
Milostiva! Bil sem na	otoku	in sem zvonil in si želel.In sem si želel in	A
sleherni sum na vsakikratni režim! V cerkev na	otoku	pa da je režim obesil drug zvon brez moči?!	A
da bodo skavti letošnje poletje taborili na	otoku	Krku in kako da se veseli morja, nikdar da ga	A
je nazadnje zapuščen čakal smrti na majhnem	otoku	Sv. Heleni.Ded je torej videl Francoze, ki so	A
odnesel. Letel je čez morje proti skalnatemu	otoku.	Petrus je gledal za njim.	A
veslala za žive in mrtve. Vihar ju je gnal proti	otoku.	Ko sta bila že prav blizu, zgrabi čoln velikanski	A
ribo. Zavriskal je, da se je razleglo po vsem	otoku.	V ribi je našel materin prstan, ki je zdrknil	A
Mornarji so opazili ogenj. »Na	otoku	ni žive duše, in vendar je ogenj.Nekdo kliče	A
za svilo prazne in barka naj takoj odrine. Na	otoku	Kiju naj čaka nadaljnjih povelj; prinese jih	A
Ladja je plula proti jugu. Ob	otoku	Lemnu so morali celo pristati za čez noč. Mornarji	A
. / . / stran 73 . / NOVELE NA	OTOKU	Tesneje nego kdaj poprej se me je oklenila	A
človeškega življenja, morda kje na samotnem	otoku,	sredi morja in noči.Od nikoder ni žarka svetlobe	A
vodi nedaleč stran od cesarjevega čolna proti	otoku.	Toda ko so drugi nemški grofje zvedeli, da nameravamo	A
kolobarja, pod svečnikom, na tako imenovanem	otoku,	taborili so bolj ostareli gospodje, vdovci,	A
s smrekami, brezami in trepetlikami. Na tem	otoku	se dviguje ponosno poslopje, grad Otok.S svojimi	A
odšel je sam ter me pustil z otrokom. Tu na	Otoku	pa je lazil ves ljubi dan po smrekovih gozdovih	A
»In kje si ti doma?« »Na	Otoku!	« »In ti?«	A
»In ti?« »Tudi na	Otoku!	« »Ali imate lep vrt?«	A
Nebelberg, ki se je bil takoj za grofom oglasil na	Otoku.	Ta baron je bil, kakor se je vedelo in sploh	A
torej tudi prišel ter postavil svoj šotor na	Otoku.	Nosil je vedno rokavice in malo je govoril.	A
To je bila družba, katera je tedaj hrumela po	Otoku.	Moralična njena notranja vrednost ni bila Bog	A
nisi grel takrat starih svojih kosti na tem	Otoku!	« »Nisva se rada imela!« odgovoril je	A
udarila s koščeno svojo pestjo v veselo družbo na	Otoku.	Kakor listje v pišu razpršila se je takoj in	A
KONTESA SERAFINA SVOJI SESTRIČNI LUCIJI Na	Otoku	sem!In sedaj v tej zimi!	A
odpeljala iz očetne hiše. In sedaj sem tu, na	Otoku,	ki mi je kot dediščina pripadel po očetu, grofu	A
Tak je ta spol! Tu na	Otoku	bodem živela kakor v puščavi! Pozabljena od	A
misli pri njem, ki je nekdaj tu živel in tu na	Otoku	umrl!Lucija, sedaj se mi dejanje moje matere	A
Preteklo je nekaj tednov. Potem pa se je na	Otoku	oglasil gost, ki ga pričakovali niso.Mrzlega	A
pa ju je pol ure pozneje videl na poti proti	Otoku,	roko v roki, kdor je opazoval, kako sta postajala	A
*** Struga je sedaj razvalina. Na	Otoku	pa je vse polno življenja, vse polno otroškega	A
poetična kot moja, ampak cele dneve na samotnem	otoku,	skupaj s Petkom, kozami, želvami, nosorogi in	A
in tvojimi bahavimi stavki, na tistem pustem	otoku	čisto v redu!Le mojo zagorelo polt si oglej	A
noči, ki si jih preživel na tistem samotnem	otoku,	malora, Robi!Kako je bilo hudo, pa se nisi cmeril	A
v Oceanu, hišico in orjaški grad na osamelem	otoku,	moj ovenček rogati. ‒Veš kaj, Livija, dost te	A
vročem pesku na kakšnem ne preveč obljudenem	otoku,	pila kokto, jaz bom rodila najinega prvega sina	A
pokazala, da beži som naravnost proti velikemu	otoku	Plešivci. Jezero okrog drevaka se je umirilo	A
vode in drevakov. Posebno, kar nas prebiva na	otoku	sredi jezera poleg Sive skale.«In se je razvnel	A
ostaneš kar pri nas. Boš videla, kako je na	otoku	sredi jezera med gorami lepo.« »Kaj bi pa jaz	A
ukazovati mladcem. Bi bil čimprej rad s Sinjeoko na	otoku	sredi jezera pod sivo skalo. Pohodu vajeni Kozorogov	A
Udarni obilno nasitil. Kar jih ni bilo doma na	otoku,	so se šele pod noč razšli v svoja selišča.	A
Nebo nad njimi je bilo že povsem jasno. Na	otoku	sredi jezera pod sivo skalo je stala Sinjeoka	A
tudi ne. Kodrolaska je stala pred kočami na	otoku	in mislila na Ostrorogega brata in na njegove	A
zatonu. Sinjeoka Kodrolaska je še vedno stala na	otoku	sredi jezera med gorami.Nad njo se je pelo jasno	A
skozi katere je držala najkrajša smer proti	otoku	Plešivci.Nejevoljni so tolkli mladci po belih	A
številni rod. Njegovo kolišče je bilo zabito ob	otoku	že skoraj na koncu vzdolž Oblega hriba.‒ Dandanes	A
za četvorico otrok, ki so odraščali doma, na	otoku	sredi bistrega jezera pod Snežnimi gorami.	A
pa sam priča, ko se je mudil po opravkih na	otoku	sredi jezera pod Snežnimi gorami, da je gospodar	A
Da je prišla nabirat rože in korenine, ki na	otoku	Plešivci ne rastejo, je rekla.Saj menda ne bo	A
vetrom, da bi še pred nevihto dosegla goščavo na	otoku.	Nekje pa so se kričavo zadirali galebi.	A
Ostrorogi se je bil na današnjem Ciganskem	otoku	prvič srečal z vinom, in sicer s sladkim, grškim	A
nagovorila Jelena: »Veliki gospodar! Si bil na	otoku	sredi jezera pod Snežnimi gorami?« »Bil.«	A
Blejsko jezero se je lesketalo okrog cerkve na	otoku	in Sava se je kakor srebrn pas previjala med	A
spravljal! Zato si pa plačilo dobil, da si na	otoku	Heleni segnil.Adieu, au revoir!	A
premišljal svojo izgubljeno slavo na samotnem	otoku	sredi oceana, kakor bi hodil sam sebi za pogrebom	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani