osupnil (359)

bil pri rojaku. Prisopši v njegovo sobo sem	osupnil.	Listomaz je ležal obrnjen v steno, pri postelji	A
kjer je novi fevdalni red dosegal svoj vrhunec,	osupnil	prizor, ko bodočega kneza, oblečenega v kmečko	A
»Prejle!« Žef je kar	osupnil.	Potegnil si je kučmo na oči in stisnil pest.	A
dgovoril detektiv, »domov se peljete.« »Kako?« je	osupnil	Martin.»Domov?	A
ogledalom v drugi roki. In tudi Windisch je	osupnil.	Vojak je pač vajen vsakih presenečenj, a da bi	A
prav oba.« »Od kod pa ti to veš, Mana?« je	osupnil	župnik in se ji tako pomenljivo in poslovilno	A
da se izvrši izročitev. Gašper je nekoliko	osupnil.	Po eni strani mu je bilo ljubo, da se reši nadzorstva	A
boj tovariše, ki že gledajo, kod bi bežali.	Osupnil	je pa tudi, da ga je bil kontrolor tako osorno	A
»Kako je z venci?« »Z venci?« je	osupnil	Ivan, ker mu je vprašanje zbudilo neprijeten	A
odtrganim ročem v rokah in sedel na tla. Petan je	osupnil	nad toliko predrznostjo in skušal ugovarjati	A
rodoljubna do preklica, do oklica! Ivan je	osupnil,	od kod je postal on naenkrat tako goreč rodoljub	A
mislite vi, da je zdaj ta denar?« je oprezno	osupnil	Petan. »Mislim pač, kje bi bil; ne vem pa ne	A
Ladislava izpusti iz svojega varstva. Govor je	osupnil	svetovalce, ki so pogledovali cesarja, da bi	A
Smrekarjev Jaka. Za trenutek je celo Jurček	osupnil,	ko da bi se naenkrat zavedel, da je zapisan	A
Štefanov glas je bil otožen, zato je prijatelj	osupnil.	‒Kaj ti je, Štefan, da si postal tako žalosten	A
ga je to prav razkačilo. A tako! je za hip	osupnil.	A da tako!? ga je zdaj kresnil s pestjo.	A
ti je Malačiči tako zameril? Malačiči? sem	osupnil,	ker res nisem razumel. Poslušaj! je zdaj rekel	A
njegovega obraza, otroka Tjaža sem poiskal in	osupnil	ob njegovih trdih korakih, ljubečega Tjaža sem	A
Si li Bošnjak?« »Ne. Hercegovec.« Vilar je	osupnil	ob tem odločnem glasu.Ugajal mu je samozavestni	A
tovariše opozorili nase. Ves delavski tabor je	osupnil,	zroč v višek.Trdoglavu, sedečemu na tnalu in	A
drugim so prihajali tovariši iz sobe. Vsak je	osupnil	o nenavadni novici, ali za Petra slabe besede	A
zemlja, na desno ali na levo?« Pimperbeg je	osupnil	kakor dijak, ki je dobil nerazrešljivo nalogo	A
in vesela sem. Mora biti, Janez.« Janez je	osupnil	kakor grešnik pred svetnico. »In vendar ne pojdeš	A
tudi tole sem nazaj prinesla.« Tedaj je župnik	osupnil.	Naslonil se je nazaj na stol in gledal, gledal	A
spet vihal brke in se smehljal. Spočetka sem	osupnil,	nato me je pravzaprav vse skupaj ujezilo, kakor	A
prvič v pisarno in uprla vame oči, sem tako	osupnil,	da nisem razumel njenega vprašanja in sem jo	A
V pogibel greš ti in ona s teboj!« Iztok je	osupnil	in vprašal skoraj v strahu: »V pogibel ‒ jaz	A
tako staro blago, čemu bi ti bil?« Abiatar je	osupnil.	Prej je bil veroval, da pojde Teodora v puščavo	A
spletk, ravnodušen v najbolj zamotanih rečeh, je	osupnil	trgovec, pred njim se je dvignil prazen pergament	A
žrebec in stresel grivo. Iztok se je ozrl in	osupnil.	V travi ob grobu je ležalo mrtvo truplo deklice	A
hip prevzel zelo nevajen občutek: Resnik je	osupnil	po vseh pravilih.Na povoščenem platnu poleg	A
aježenega, na skok pripravljenega moškega. Tine je	osupnil.	V dveh skokih je bil pri Resniku in	A
Zato ker si pijan!«	Osupnil	je Sitar, nato pa so se mu napele žile na čelu	A
trpljenje, ni treba še krivde in greha!“ Damjan je	osupnil.	”Bog se me usmili, Štefka: ne razumem te	A
vzkliknil Potnik in je zamahnil s pestjo. Krčmar je	osupnil	in strah mu je zahladil v lica. ”Močno vino	A
krčmar. Komaj pa je tako vzkliknil, je ves	osupnil;	zakaj gostje vsi, kakor so bili že vinski, so	A
”Vem, kdo da si, zato ne dam!“ Kovač je	osupnil.	”Doslej si dajal, čeprav si odiral.“	A
menoj, že od davnih stoletij!“ Najmlajši je	osupnil,	na to pa se je zasmejal. ”Kako da od zdavnih	A
ante tres1,« je zinil tiho tujec. Vikar je	osupnil.	Potem pa je rekel mirno in toplo: »Stopiva v	A
jih odprl in mirno zaprl za seboj. Matevžek je	osupnil;	slišal je, da je vikar od zunaj obrnil ključ	A
je zapel otrok, »moj je!« Dijakon Peter je	osupnil	in sklonil glavo.Kotel je prekipel in ga oparil	A
župan sta šla svojo pot na Knežo. Zdajci je	osupnil	župnik in posluhnil. »Kaj pa?« je vprašal župan	A
lica bril, kakor da pokoro dela.« Martin je	osupnil:	»Saj sem ga videl.Ko smo okope kopali.	A
kletvijo denar pred Valentina, ki je nekoliko	osupnil,	da je tako hitro ugnal kupca. »Štej še sam,	A
dobro leto prodaja na nemško vago.« Zorut je	osupnil;	potem je položil drobnemu mesarju ob sebi svojo	A
pravkar čašo vina na ustne in srkal močno pijačo.	Osupnil	je in zazijal. »Furbo,«** je zahreščala papiga	A
Kmetje se niso ganili. Grof je	osupnil.	Videl je, da je komaj deset ljudi seglo sramežljivo	A
»Naprej, možje!« Andrej je	osupnil.	Zaklical je Štefan, njegov brat.	A
glasom: »Janez! Tina te pozdravlja!« Gradnik je	osupnil	in iskal za glasom.Hotel je nekaj reči, pa so	A
tuj kakor po rojstvu tako po mišljenju, ga je	osupnil,	presenetil.Izpregovoril je francosko: »Knez	A
tistem trenutku. Ni ji mogel odgovoriti, tako je	osupnil,	oziroma tako osuplega se je delal.Gospica je	A
še ponoči na Turjak. Jurij Ljudevit je tudi	osupnil,	opazivši pred seboj človeka, katerega je sovražil	A
premogel v vseh koliščih ne. Neokretni Karp je	osupnil.	Nobene besede ni vedel več reči.	A
ki je imel pripravljen že drugi udarec, je	osupnil.	Zarežal je v sina: »Kje si se potepal?«	A
njegovem prihodu, pokaj ali zakaj je prišel;	osupnil	jo je vendar ta na Mozolovini pač redki pohod	A
temen in strašán, tako da je mladeniča malo	osupnil.	In ker se je ravno ta trenutek luna skrila začasno	A
takega Lovre pač ni pričakoval; zato je malo	osupnil.	To je sodnik opazil, namežikal je drugim in	A
svatovanje, kakor tudi kmečke ljudi, vse je ta glas	osupnil,	kajti vsak je mislil le veselo zvonjenje na	A
na to.« . /\ .. stran 267 . \/ »Zakaj?« je	osupnil	Marko. »Zakaj?«	A
Začudil se je, kdaj je prišla k ovčarju. In	osupnil	je, da tega ni mogel prikriti, ko je Ančka spregovorila	A
porogljivi, pikri naglas v njegovih besedah jo je	osupnil.	»O, le govorite, gospica Elza!« nadaljuje doktor	A
Mali Tine, katerega je bil prihod tujčev tako	osupnil,	da je bil bolečine in solze pozabil, domislil	A
nasproti stopivši. Resni ton teh besed je še bolj	osupnil	barona. »Gospod lajtnant tu,« nadaljuje slikar	A
je-li krščen?« To je bil razlog, ki je vse	osupnil.	Samo Peter ostane miren in premišlja nekoliko	A
Klandrovo, bil je tako čuden, da je mešetar	osupnil.	A dejal je takoj porogljivo: »Kaj me meriš,	A
zdravje in govori: Mozi Bog Mlekojedu!« Vodnik je	osupnil	o tej iznenadni premembi Melkijadovi in bil	A
zatrdil Janez. . / . / stran 80 . / Lovrač je	osupnil	in zadivjalo je v njem.»Tako, iz blata sem jih	A
povedó!« mu jo je zabrusil Tine, da je Bogataj	osupnil.	Da bi se Tine vtikal v njegove in Bajžljeve stvari	A
potrebno!« je rekla Agata, da je Bajželj kar	osupnil.	Ni je še slišal ukazovati.	A
Agato so oblile solze, Tine je za trenutek	osupnil.	»Tako, mene je dolžil, da sem se nad Agato pregrešil	A
hude boje je medtem bojevala njegova Almira.	Osupnil	je Tresoglav in strepetal, ko je zagledal hčerko	A
bilo treba iti?« sem ga vprašal. Pucelj je	osupnil,	nato pa je odvrnil: »Lejte no, na to pa se nisem	A
ves je moker.« Ko je zagledal Podržaja, je	osupnil.	Ponudil mu je dolgo, lopatasto roko.	A
gnal oba konja,« je dejal Korle. Bergantov je	osupnil.	»Saj se nismo tako dogovorili.«	A
Otona Vipavskega, tako, da je Majnhard nekoliko	osupnil,	a še predno je mogel kaj pripomniti, je rekel	A
proti oltarju in trenutek pozneje samo še bolj	osupnil:	s hostijo v ustih se je dvignil od obhajilne	A
poklical ženo poročeno zdaj ali po večerji?«	Osupnil	sem.Čuden občutek dobiš, če ti kdo razkriva	A
trenutek s teboj v tisto hišico.« Spet sem	osupnil.	Torej ve tudi za vikend v Ribčevem lazu.	A
Izpeljano.«	Osupnil	sem. »Neznansko te imam rad,« sem zajecljal	A
zapovedi ne bi smel nihče po svoje razlagati.	Osupnil	je in brez besede odšel drugam in me ves večer	A
rad nekdo videl?« je zaupno dejal. »Kako,« je	osupnil	časopotnik.»Kdo bi lahko vedel za moja prihajanja	A
pomenljivo šepnila. Adam Bard se je ozrl tja in	osupnil.	»Tako preprosto je torej to ... « je izdahnil	A
planet. . / . / stran 59 . / Opazil je, da me je	osupnil	s to možnostjo.Zato se je sklonil čez mizo in	A
zvonek ženski smeh od gradu. Mladi naš junak je	osupnil.	Ozrl se je, ali ko je videl, da smeh ni veljal	A
Olgi?« Zdaj je bila na Kodrânu vrsta, da je	osupnil.	»In kdo je tebi o tem govoril?« vprašal je nekako	A
izgubili bankovec za sto dolarjev?« Gost je	osupnil,	potem pa je segel v vse žepe in nazadnje odgovoril	A
»Nikjer drugje kot pri Mélie!« Bouvard je	osupnil.	Najprej je bilo treba odsloviti mladenko.	A
da gre za nekaj implicitnega.« Pécuchet je	osupnil.	»Kje pa to piše?«	A
kakija in športno srajco. Tokrat je Winston	osupnil	tako, da je pozabil nase. »Ti tukaj	A
nekam odhajaš, Bob?« ga je vprašal Ray. Bobi je	osupnil.	Počasi je zlezel s školjke.	A
dala kovance nazaj?« »Dala kovance nazaj?« je	osupnil	Ray. »Vidiš, oči, o tem sem premišljeval	A
nervozno pozdravila. Rayev rdeči obraz jo je	osupnil.	»Uh, videla sem, kako je iz vašega okna frčala	A
in ga začela iskati. Njegov padec jo je malo	osupnil,	saj se je nekaj časa čisto dobro držal v sedlu	A
ne misli na svoje težavno razmerje z njo.	Osupnil	je, ko ga je po treh tednih molka poklicala	A
Lynch tako gladko zamenjal taktiko, da je vse	osupnil.	"Je bila večerja dobra?" je Ria vprašala hčerko	A
A njega ni bilo mogoče pomiriti. Niti	osupnil	ni, ampak je le, kot sekira hitro, posnel mojo	A
prebrala: “... Nelsonovo Uvodno čitanko?” “Jaz?” je	osupnil	Ganeš.“Jest nisem noben prodajalec.”	A
sveta še nikdar videne atraktivnosti, nujno	osupnil	vse živo - sploh niso verjeli.Zanje je bil tak	B
avtoriteta. Reči moram, da je moj sobesednik nekoliko	osupnil	in da je z začudenimi očmi rekel samo svoj	B
podajamo, smo vedeli. Ko sem ostal sam, sem	osupnil	pred dejstvom, kako neopazno sem se pravzaprav	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani