osel (528)

kolena se vržem in spoznam, da sem proti tebi	osel.	NEŽKA se smeje: Ubogi baron, kaj si je prizadel	A
BUDALO prime barona. BARON	Osel!	Ga od sebe pahne.	A
Emona se je zmotila; je mislila, da sem večji	osel.	Naj si poiščejo drugega.	A
MARTIN Kako si pa nabrskana! TONA Tovorni	osel	je lahko slabe volje.So pa zato ženini in neveste	A
saj ti ni treba skočit iz postelje, če kakšen	osel	zvoni ob tej uri! ON (rahlo zmedeno): Kateri	A
zvoni ob tej uri! ON (rahlo zmedeno): Kateri	osel?	... Pa kdo bi to bil?	A
neznatni, a vzroki so kljub temu. Zakaj, če je	osel	še tako majhen, osel je nazadnje vendarle.	A
kljub temu. Zakaj, če je osel še tako majhen,	osel	je nazadnje vendarle. SIRATKA se pridruži	A
S Piskernikom obračunamo. Ta	osel	‒. ANDREJ Jaz nič več ne vzdržim.Grem na Kokalja	A
Tako je pa takole, kakor je. TONE	Osel.	Kozel. RADO Tiho!	A
Ja, je pa takole. TONE	Osel,	osel, osel.Kozel.	A
Ja, je pa takole. TONE Osel,	osel,	osel.Kozel.	A
Ja, je pa takole. TONE Osel, osel,	osel.	Kozel.	A
stremljenje 100 m. Pokrajina budalosti: tepec buli,	osel	kraljuje, poet pa javka po mesečini.‒ Joj, imate	A
Kje je Piero? Ta	osel!	Pa kaj Piero!	A
bi ga zaprli, skomignila z rameni in rekla:	osel.	In takó naiven je, da se o tem prereka z njo	A
PRAZNA PTIČNICA Vsak	osel	lahko krade, če ima oblast v rokah.Ernest je	A
spet spremenilo. Ustavila se je kot trmast	osel	in ni hotela naprej.Nisem vedel, kaj je zdaj	A
Ni vedel, ali sanja. Počutil se je kot	osel,	ki ga vodijo s korenčkom, privezanim na palico	A
počasne pameti in včasih prav zato trmast kot	osel.	Spomnil se je prvega dne, ko je nastopil delo	A
njemu na čast bi naj bil jaz streljal. Toda tak	osel	jaz nisem.Kdor bo točil, ta naj strelja.	A
pa je,« se je spet oglasil predrznež. »Ti,	osel!	« se je zadrl nad njim Lomast.»Saj ne pravim	A
jaz naj bi jih gostil, jaz zanje plačeval! Tak	osel	vendar še nisem.« »Ivan,« je pogovarjala gospa	A
napiješ in obležiš. Ali ti nisem rekel jaz:	Osel?	Kaj?	A
Kaj?	Osel,	sem ti rekel, pojdi na pošto in pošlji denar	A
kaka druga nesreča? Voz, ki ga je vlekel	osel	‒ ne večji od svinje ‒ pa se je pomalem bližal	A
bilo ob tem to, da se je po vsem sodeč tudi	osel	bal nebeške jeze. Ob slehernem močnejšem gromu	A
tišino, z naslednjimi je že vsa zazvenela.	Osel	se je splašil in z nekaj drobečimi koraki hitreje	A
listek je še napisal: Iz medene doline bežim,	osel,	pa v ovseno mesto strmoritim.Si dala včeraj	A
drugo. Tudi ko je vmes odhajala za nekaj dni,	osel	ni spregledal, da je hodila na redne zdravniške	A
pogledal nasmešljivo, kakor bi mu hotel reči: »	Osel,	oh kakšne rogove nosiš!«A k Etelki se je globoko	A
bil preobjedel, pa je šel na led plesat kakor	osel.	Bierkopf je bil sicer energičen, brezobziren	A
sploh. . / . / stran 455 . / »Sploh je to star	osel!	« je Vilarju jedva slišno zamrmral Bajić, ko	A
zaušnico in kdo jo je prejel? Ali sta si rekla	osel	in govednik, da mora samo dvoboj izravnati stvar	A
ust in ogorčen je zablejal v nasprotno steno: »	Osel!	Osel!«	A
ogorčen je zablejal v nasprotno steno: »Osel!	Osel!	« »Gospodine Franjo, dovolite, da vas i jaz imenuje	A
azpoloženje onih dveh rogoviležev. »Potem ste takšen	osel,	kakršna sta onadva.« je moško rekel Čepon, vesel	A
omotico! Izgubite se izpred mene, odlazite,	osel!	Marš! Marš!« Ručigaj se je sklonil po svoje raztrgano	A
Ti si neumnejši, kot je tvoja kobila.	Osel!	« Zadnja beseda mi je zvenela po možganih kakor	A
mi je zvenela po možganih kakor jek po gori.	Osel?	osel? sem ponavljal v mislih, kar nič mi ni	A
zvenela po možganih kakor jek po gori. Osel?	osel?	sem ponavljal v mislih, kar nič mi ni ugajal	A
in se obotavljal. »Le piši, kakor ti pravim,	osel!	« je besnel Damjan, katerega je obodrilo Gladovo	A
časa, se ustavi drug semnjar, tudi njemu je	osel	všeč ‒ noge, vrat, vse mu ugaja, samo ne rep	A
»Mara kdo zate! Takele	osel	kiha za Bežigradom!« »Tako?« je rekel Smuk.	A
življenje na tem svetu. Janko mi je nato rekel »	osel«	, jaz pa sem mu vrnil zanj »izdajico« in tako	A
Takisto štiri!« »Zdaj mi pa povej, koliko nog ima	osel	ali magarac?« »Osel ali magarac?	A
pa povej, koliko nog ima osel ali magarac?« »	Osel	ali magarac?Štiri!«	A
pameti 77 Zadeva gospoda V. Vodnika 82 »Naš stari	osel«	87 Premiera 93 Odlikovanje 99 Tam preko 105	A
marca 1926 ] . / . / stran 87 . / »Naš stari	osel«	Tega je šele štiri mesece, kar smo se preselili	A
imel osla!« ‒ tako je vzdihnil in potožil.	Osel	me ni presenetil. Naši fantje, in ne samo najmlajši	A
vidika. No, in sedaj je predmet želja postal	osel	‒ zakaj ne bi? ‒ in nisem bil nič presenečen	A
pomenku z damama izpregovorila besede: »Naš stari	osel	...«	A
In se bojim, da so se njene besede »naš stari	osel«	nanašale na gospoda soproga. To ni lepo in ni	A
Butaro, če bi ji gospod soprog resnično postal	osel.	Kakšne težave bi bile samo z njegovo prehrano	A
soprog tudi ne bo več dobival, čim bo postal	osel.	Ne verjamem, da bi po naših postavah osli imeli	A
Manifestacije aranžirati z jamstvom za uspeh ne zna vsak	osel,	je dejal Pepe.Zato da je treba grla.	A
‒ Ozmerjal je noge: »	Osel,	bik, krava, tele!« in so morale v zoprno nasprotno	A
z gorjačo še sam, prav sam in brez potrebe ‒	osel,	bik, krava, tele! ‒ iznesti pod nos, kako ga	A
kar se je že zgodilo, lahko prerokuje vsak	osel.	Ogorčeno zavračam namigavanje na osla in preroke	A
žaljivo in svarim vsakogar. Moje pero ni niti	osel	niti prerok nikakor ne.Nego ima zgolj zdrave	A
brezobzirni ljudje zopet norčevali, da je moje pero	osel	in da je prerokovalo stvar, ki se ni zgodila	A
bilo jasno in ni treba nikomur biti prerok ali	osel,	da razume in pove, da tako razmerje ne more	A
gospodično in je bil vanjo zaljubljen kakor mlad	osel.	Ona se je tudi vanj zaljubila z vso silo svojega	A
miljenke, črn, skrtačen in polizan kakor mlad	osel,	in je dejal, da ne more živeti brez roke gospodične	A
ni imel rokavice in je bil jezen kakor mlad	osel,	zakaj je bil rokavice slekel baš s te roke.	A
poklicala hčerko in je bila ginjena kakor mlad	osel	in se je razjokala, naj se vzameta.Poslali so	A
katerega potrebovali. In je žalosten kakor mlad	osel.	Tašča se je ustrašila teh besed.	A
dohodke, nego jih imam jaz. Odgovoril je, da sem	osel,	in je razložil vso stvar. Najprej je pohvalil	A
Ker smo vsi skupaj osli, je dejal. ‒	Osel	mu je običajna beseda brez žaljivega pomena	A
je druga vajena beseda in pomeni toliko kakor	osel	‒ »moj ljubček, pri meni je red in ugled in	A
Pepa ni neumna, ampak ti, moj ljubček, ti si	osel.	« Moj prijatelj, oficial na financi, rad pretirava	A
in rekel: »Zato, kajne, ker je meni že ves	osel	iz glave, ti ga pa imaš še vsega v njej!«	A
obremenjena je duša kakor čič jesihar in njegov	osel!	Ne bom se opral do Binkošti!	A
Kam bi pobegnil, če ga tudi v srcu ni! Kakor	osel,	ki vleče vodó iz vodnjaka: zmerom v kolobarju	A
holmom je bil vodnjak in mršav, star, lačen	osel	je vlekel vodo iz vodnjaka. Stopal je v kolobarju	A
ves dan, vse življenje ... Če je imel tisti	osel	tudi visoke cilje, če se je pečal morda natihoma	A
željno pričakovani gostje, temveč Podgorčev	osel,	s katerim je pripeljal gluhi hlapec Miha dva	A
ISTRSKI	OSEL	Pred nekaj leti sem bral (mislim, da v	A
nakomerno, zdaj po levi, zdaj po desni. ”To je vaš	osel	iz Abrucov!“ ”Naš osel, Dio mio!“	A
”To je vaš osel iz Abrucov!“ ”Naš	osel,	Dio mio!“ ”Malo shujšal je, morje ga je vzelo	A
suženj pod zemljo; in tako malo, kakor slepi	osel,	ki vleče vodo iz vodnjaka in bo vlekel, dokler	A
kakor na šolarjevem hrbtu prilepljeni papirni ”	osel“	...Smeh, govorjenje, veselo zabavljanje in opravljanje	A
se nikoli z nikomer in če kdo poreče, da ima	osel	zeleno dlako, mu odgovorite: Pa še kako zeleno	A
Urednik mi je vrnil prvi rokopis z opazko, da sem	osel.	Drugim ljudem vračajo rokopise z vljudnostjo	A
bral. Devica pa mi je nakratko pisala, da sem	osel;	zakaj da sem, ni povedala.Žalosten in ljubezni	A
zgrbljenim obrazom in sključenim životom.	Osel	je povešal glavo ter zibal suho teló v enakomernem	A
»Samo milobo diha! Ti pa si	osel,	ki slepo brklja mimo tega cveta, samo da se	A
zapomniš? Hajdi v oslovsko klop, ker si res	osel!	« Janezek je moral v posmeh razredu odriniti	A
Že iz veselja! Ker si namreč	osel,	ki se srečno z leda vrača!« »Sedaj še ne, Jaka	A
blagoslovi to vednost ‒ prav toliko kakor Bileamov	osel	v Svetem pismu, v katerem se pripoveduje o njem	A
starec za vrati. Ženin ga je srdito pogledal: »	Osel	ti kronani!Sam se pripravljaj, šema stara!«	A
Kamor pridete, imajo vas za osla in ste res	osel.	Če vi ne dovolite, grem pa h komisarju in k župniku	A
da se potem, ko mu hčer odide iz hiše, stari	osel	še ne ženi in mene ob moj denar pripravi.Zato	A
izgovoril, da se mu velik filozof zdi tovorni	osel,	ki s svojo težko krošnjo potrpljivo kobacá čez	A
Zober, »macedonskega Filipa z zlatom otovorjeni	osel,	ko bi bil moj, ne bi bil me vlekel v Orient	A
kako ženska greni dneve, od katere ste mladi	osel	obetali si nebesa na zemlji.Meni se je tako	A
Zober je pisal sledeče: »Prijatelj! Vi ste	osel.	Kaj Vas je vrag motil, da dajete pisma nezanesljivim	A
v sobo postavil, smodnik. Jaz, kratkovidni	osel,	bal sem se sedaj izdati Langmana, bal sem se	A
Obrne se od svojega prijatelja in pravi: »Ti si	osel,	kdo bo tebi kaj pravil!« »Stoj, stoj!« pravi	A
Vi ne ravnate prav ž njo!« »Beži, beži ‒	osel!	« »Upreziva jo še enkrat, gospod!« sili mešetar	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani