olga (3.469)

DR. PAVLA ZARNIKOVA, njuna rejenka	OLGA,	Mlakarjeva ljubica VRANČIČ, notar	A
nisem ljubil nikdar nobene ženske. STRNÉN: In	Olga?	Pozabil si jo jako hitro.	A
PRIZOR Prejšnja. O l g a, - pri vhodu	OLGA:	To je lepó od tebe, da si me pričakoval; mislila	A
razgovoru sem ti pozabil povedati, da gospodična	Olga	nikakor ni hotela vzprejeti tvoje odpóvedi.	A
ali jaz se zabavam najrajši sam. Oprosti mi,	Olga.	OLGA: Zelo si hudomušen.	A
Oprosti mi, Olga.	OLGA:	Zelo si hudomušen.Da bi govoril resno, tega	A
Mene bo veselilo, če me boš lahko pogrešala.	OLGA:	In takó mirno govoriš, ko mi daješ slovó, ko	A
slovó, ne bodi užaljena. . / . / stran 32 . /	OLGA:	Oh ne, ne misli, da bom jokala pred teboj, da	A
MLAKAR: Ne izgovarjaj njenega imena.	OLGA:	Ah, bojiš se, da bi je ne onečastila?Kakó moralno	A
kar hočeš, samó ostavi me, ne muči me dalje.	OLGA:	Ah ne, ubožček moj, jaz nisem neusmiljena; zabavaj	A
se morda še kdaj vidimo. MLAKAR: Oprosti mi,	Olga,	nisem te hotel raniti. OLGA: Brez skrbí,	A
MLAKAR: Oprosti mi, Olga, nisem te hotel raniti.	OLGA:	Brez skrbí, tega tudi storil nisi ...Z bogom,	A
gospod Strnén. STRNÉN: Klanjam se, gospodična	Olga!	Olga odide. ŠESTNAJSTI PRIZOR	A
Strnén. STRNÉN: Klanjam se, gospodična Olga!	Olga	odide. ŠESTNAJSTI PRIZOR M l a	A
nekoliko potihnilo ... Poslednja je bila menda	Olga.	STRNÉN: To je odslovil vpričo mene ...	A
ENAJSTI PRIZOR Prejšnji. O l g a	OLGA:	Ali ste samí? VRANČIČ: Mlakar je obljubil	A
in razburjen, kakor bi mu šló za življenje.	OLGA:	Nesramen dan!Politika tiči v vsakem kotu, na	A
Mlakar prodrè, s težavo sicer ali prodrè vendar.	OLGA:	To je dobro, - da bo stvar enkrat pri kraju	A
Zakaj se je ločila od Strnéna?	OLGA:	Že danes zjutraj mi je pravila neka ženska o	A
VRANČIČ: In ona njega.	OLGA:	Gotovo ... to je moralo biti peklensko življenje	A
JEREB: Čemú bi sicer bežala z njim?	OLGA:	On je bil morda prvi mož, ki se ji je laskal	A
ko je bila Pavla razočarana že na vlaku ...	OLGA:	Toliko je gotovo, da jo je življenje poleg njega	A
imela živega človeka, da bi se ozrl nanjo.	OLGA:	Zató se je tudi vrnila polblazna.In kakršen	A
streznila in to bi bilo zanjo še strašnejše.	OLGA:	In nikogar nima, da bi se ga oklenila.Ostane	A
In Mlakar ne ve doslej še ničesar?	OLGA:	Ničesar ne, - sicer bi se mu gotovo poznalo	A
PRIZOR Prejšnji. M l a k a r MLAKAR:	Olga!	- Ali se kaj veseliš današnjega dne?	A
- Ali se kaj veseliš današnjega dne?	OLGA:	Prav nič.Kaj pa imaš od te politike, da si takó	A
Takega življenja potrebujemo ... Živela	Olga!	Pije.	A
prvi, ki ga je čital. . / . / stran 73 . /	OLGA:	O kakšni satiri pripovedujete? VRANČIČ: Nekdó	A
preslišati te dní, imel bi precèj opravka.	OLGA:	Vidi se, da ti ni ljubó, če te kdo spominja	A
Ali bo koga zanimalo?	OLGA:	Pripovedujte! MLAKAR: Pijmo!	A
sem rekel, to je bilo bogvekdaj in bogvekjé.	OLGA:	In kakšna je bila tista punca? VRANČIČ: Vi	A
MLAKAR: Čemú pripoveduješ to?	OLGA:	Jaz slutim, da postane stvar zanimiva. FROLÈ	A
Zató mu je hotela ubežati.	OLGA:	Pazi, Mlakar! VRANČIČ: Tisti čas pa je prišel	A
vzburil je romantiko v njenem srcu do skrajnosti.	OLGA:	In prišla je katastrofa. VRANČIČ: Pričéla	A
sonce, samó če ubeží od doma, - kamorkoli.	OLGA:	In takó je ubežala z njim. MLAKAR: A kaj	A
VRANČIČ: Bajko, prijatelj; ne vznemirjaj se.	OLGA:	In ko so jo začeli njegovi poljubi dušiti in	A
razumete, da hočem k nji, da jo moram rešiti!	OLGA:	Kaj ji hočeš?Zdaj ne potrebuje pomočí.	A
PRIZOR Prejšnji brez M l a k a r j a	OLGA:	Zdaj napravi blaznost?Ali ne pojdemo za njim	A
Izbilo mu je razum.	OLGA:	-Ali ne vidite, da je vse končano?	A
JEREB: Hm ... takó mislite, da pustí politiko?	OLGA:	On se niti ne spominja, da se je kdaj brigal	A
rokah izdihne, ne pozabil bi je nikdar več.	OLGA:	A morda je srečen; - kdo ve ...Slovó mi je težje	A
sobi, prišel je celó Delak ... dà, spominjam se.	OLGA:	Jaz sem vedela dobro, da pride póme; slutila	A
PAVLA: Žejna sem; daj mi vode.	OLGA	nalije: Tu je poln kozarec. MLAKAR: Ne	A
In kakó se predrznete vi, gospod doktor -!	OLGA:	Vrzite to žensko na cesto! MAKOVKA: Ah!	A
- Odtod!	OLGA:	Ne stori si kaj zlega, kadar ostaneš sam ... brez	A
pozdrav in za drugega nič za nič drugega	Olga	ne prosim te zdaj! Zdaj ko grem po tej	A
stolov nič posteljce. Še en lep pozdrav	Olga	en prijazen adijo, tako sem že truden	A
blágost in mladóst v očeh in v srcu tvojem,	Olga,	večen maj! KAM, O KAM JE ŠLA MOJA MLADOST	A
mularija, nikoli ne bo pozabila, nikoli, in	Olga	je z ganka lučala konfete otrokom.Ves borjač	A
bil poln, in perišče za periščem je zajemala	Olga	iz velikega škrniceljna, mulci pa so se prerivali	A
skočim ven!« je silil Rudi Resnik. »Tamle gre	Olga!	Ustavi, no!«	A
ne, mirno je dreto vlekel naprej. ‘Spet ta	Olga!	’ je pomislil Tine. ‘Kdaj ga bo srečala pamet	A
babšè, ki se na ves glas smeji in zavija oči.	Olga!	’ Tine je zatisnil oči, vendar je pazil	A
kakor da ima čisto določen cilj pred seboj. »	Olga!	...Olga!«	A
»Olga! ...	Olga!	« Ženska se je ozrla in nasmeh ji je	A
ne ... Dober dan, Tine, kako se kaj imate?« je	Olga	rekla šoferju, ki je skočil iz avtomobila in	A
vse v najlepšem redu,« se je kislo odsmehnila	Olga.	Šoferja ima Rudi pa že od sile nesramnega!	A
»Ja, že grem ... Dober dan, gospa	Olga.	« Nevede se je nakremžil, ko se je zvit	A
je bil očitno pazljiv, a brez izraza. Rudi in	Olga	sta se zadovoljno ugnezdila zadaj.	A
njegovi kretnji več humorja kakor nežnosti.	Olga	je bila, kot vedno, imenitno razpoložena. Njen	A
tem očem in tem nemirnim, željnim ustnicam!	Olga	se je naslonila nazaj.Smehljala se mu je od	A
obroči precej trdovratnih gub. Pa tudi jaz,	Olga,	nisem več, kar sem bil nekdaj, in še niti ne	A
čeprav še vedno moško stopam. Ti to veš, ne,	Olga?	Ženi tega ne bi mogel priznati, preveč me je	A
oglasil v njuno nemo sporazumevanje, da se je	Olga	kar zdrznila.Nagonsko mu je približala lice	A
spredaj in ji dahnil poljub v ustni kotiček.	Olga	se je stisnila k njemu.Objeta sta se blaženo	A
Ne boš je več z veseljem nosil. No, poglej,	Olga,	tole sem kupil v Nemčiji, žena jo je že najmanj	A
kolenu. »Kaj naj ti jaz povem?« se je zasmejala	Olga.	»Samo doma čepim, in doma je bolj malo vznemirljive	A
»Lahkó rečeno, težko storjeno!« je odvrnila	Olga	in se zasmejala. »Pa pustiva to.	A
nisi pa še nikoli povabil, Rudi,« je potožila	Olga	in se koketno našobila. »Misliš, da	A
Kdo pa tebe ne bi imel rad, Rudi!« je dahnila	Olga.	Tiho je zatarnala, in besede kakor da niso prihajale	A
stvarjena za tistega, ki jo zna ceniti in ljubiti.	Olga.	Stisnil jo je k sebi, da se je prestrašila	A
bodo kar tako šli svojih iger in igric! »Gospa	Olga	najbrž še ne ve, kako je bilo na carini,« je	A
Resnikov karajoči pogled. »Povej, no, Rudi,« je	Olga	z globokim, grlenim glasom pobožala Resnika	A
cvetka je sijal na njenem tenkem, temnem prstu.	Olga	je bila temne polti in poleti je imela roke	A
»To je treba znati, veš, Olgica.«	Olga	mu je vrnila nasmeh.Njen je bil poln spodbude	A
mezinec desne noge.« »Kaj?« je osuplo vprašala	Olga.	»Kako to?	A
In vse je bilo v najlepšem redu!«	Olga	je s pogledom romala od enega k drugemu. »Vse	A
Jaz ne morem pomagati, tako je.«	Olga	bi se bila skoraj zamislila, a se je raje zasmejala	A
ošinil v ogledalu. »Ne bo povedal,« je rekla	Olga.	»Ne poznava se dosti dobro.«	A
Tine,« se je tedaj oglasil Cene, »veste, gospa	Olga,	se drži ko sam sveti Alojzij, v resnici je pa	A
Tine?« je z vrtajočo radovednostjo vprašala	Olga.	»Kako pa to izpade v praksi?«	A
se pa ne oženite, Tine?« je pohlevno vprašala	Olga.	»Saj mogoče se pa bom,« je skoraj kljubov	A
vik in krik, če boš kdaj skočil čez plot!«	Olga	se je smejala, da so ji solze zalile oči. Tudi	A
kaj pameten.« »To je beseda,« je pritegnila	Olga.	»Radi se imejmo, dokler je še čas.«	A
oglasil Tine in jo pomenljivo pogledal. Preden je	Olga	utegnila biti užaljena, je vmes posegel Rudi	A
vrgel oko?« »Kaj?« se je nehote glasno začudila	Olga.	»Tista lepa natakarica?«	A
»O tem sem se že lahko prepričal.« Rudi in	Olga	sta se spogledala. »Ni vrag?« je bleknil	A
zazvenela nevoščljivost, čeprav se je njega tiščala	Olga,	v pozni uri in na samem njegova bela golobička	A
Olgi. »Saj se ti ne mudi grozno domov, kaj,	Olga?	K Renkoletu bi šli.	A
bi preveč zasedeli,« je hinavsko pomišljala	Olga.	»Že tako smo pozni,« se je namrščil	A
Pazi, da te jezik ne bo udaril nazaj! Gospa	Olga	ni nič boljša in nič slabša od drugih.Kaj ti	A
Pozdravljeni, gospod Resnik! Klanjam se, gospa	Olga!	Dober dan, Cene!«	A
sta Resnik in Cene samá sedela za mizo v kotu.	Olga	je pri priči nekam smuknila; samo za hipec,	A
siknil, kakor da mu je res nerodno: »Tiho zdaj,	Olga	se vrača!« »Se že bolje počutim v svoji	A
pikal po solati in jo negotovo nosil v usta.	Olga	je bila tako razposajena, da se je zdelo, kakor	A
tvoja žena zraven, Rudi?« je ravno spraševala	Olga.	»Imej no pamet, Olga,« jo je pokaral	A
je ravno spraševala Olga. »Imej no pamet,	Olga,	« jo je pokaral Resnik, »kako, hudiča, jo bom	A
se je zasmejal. »Vse nam je razkazal, veš,	Olga.	Kokošjo farmo, petelinjo farmo, fazanjo farmo	A
tudi že prinesel domov fazana,« je povedala	Olga.	»Meni je bilo vedno vsakega žal.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani