nova beseda iz Slovenije
Jaz: glavno, da je nehal zajebavat! Vse bo | ok, | svet bo vse to prestal, če se bo avtobus še | A |
870; Schwabenspiegel, nemška pravna knjiga, | ok. | 1275; Österreichische Reimchronik, 1306-1308 | A |
spopadla dva potentata: Češki kralj Otokar II. ( | ok. | 1230 ‒ 1278) in Habsburžan Rudolf I. (1218 | A |
1090, St. Lambrecht 1096/1103, Rožac (Rosazzo) | ok. | 1100, obnovljeni Štivan 1084-1086, Možac (Moggio | A |
viteški red: Velika Nedelja 1217- 1236, Metlika | ok. | 1256, Ljubljana pred 1263.Mreža samostanov novih | A |
/ stran 51 . / Torej v svetišče, ki ga je | ok. | 753 ustanovil sam sv. Modest. | A |
čelu so se jima pojavile znojne kapljice. »Ja, | OK, | imaš prav.« se je Zok takoj strinjal. »Zbeživa | A |
sestri, da je pri teritorialcih in da je vse | OK. | Odleglo mu je, kar čutil je, kako mu je z bremen | A |
Najbolje znam pa peti,« je dodal. » | Ok, | « se je začudil Vilar, ki je imel navado, govoriti | A |
Njegov gospodar je poštenjak, posodil mu je deset | ok | koruze, da bo imel kruha za otroke.Moko ponese | A |
Morda sem letos poslednjikrat tovoril v mlin par | ok | koruze.S čim pa naj kupujem žito, ko so mi prepoveda | A |
mnikar si ne daj zmešati glave, nego obrni | ok | rog sebe poglede in povej mi, je li to takšno | A |
primerek bi še nekam šlo, ko bi ne imelo tistega | ok | sredi trupa.« »Kakšnega ok, pri vraniču | A |
ne imelo tistega ok sredi trupa.« »Kakšnega | ok, | pri vraniču!« Slikar se je razpalil | A |
željna slave, da bi to predstavo izpustila.« » | OK, | « sem rekla.Več nisem mogla, ker je že nekdo | A |
turistično kar prehitro razvijajo. Tudi Turčija je | OK, | čeprav nekateri pravijo, da nima česa ponuditi | A |
trenutno nam DZS teh 8 zvezkov leksikona ponuja za | ok. | 76.000 tolarjev, pri čemer bojo štiri knjige | B |
številkami o doslej izdanih knjižnih prevodih. Gre za | ok. | 40 knjig, med njimi je precej izdaj, v katerih | B |
prebrati 5, 6 knjig kratke proze in novel Čehova ( | ok. | 2000 strani); dohiteti novi čas slovenske proze | B |
2. Ciril Stani. Človek iz generacije | ok. | 1930, z darovi, ki jih ni nikdar izkoristil | B |
ene, kar so tukaj. Na poti domov sem videl | ok. | 20 Bošnjakov, ki so razdirali leseno hišo na | B |
njena mlada, brhka sestra, štirje otroci in | ok. | 10 vojakov, ki so greli na ognjišču vodo, mleko | B |
bližje in bližje, naenkrat je eden eksplodiral | ok. | 200 korakov pred nami in že sem mislil, da smo | B |
Zagrebčanom, le posrečilo odbiti napad in ujeti | ok. | 300 Rusov. Moje stanovanje je bila te dni prostorna | B |
navadno pred bojem, se je v Jablonkih javilo | ok. | 10 maroderjev, med njimi neizogibni Andrić s | B |
dodatnih, neevidentiranih nakaznic za moko (menda | ok. | 200 kg mesečno). To moko je prodajal po nabavni | B |
predzgodovinskih mest Çatal Hüyuk in Hacilar v Anatoliji ( | ok. | 6500 pr. Kr.), ki predstavljata poleg Jerihe | B |
na paleti za šminke iz mesta Hierakonpolis ( | ok. | 3000 pr. Kr.).Panterjeva koža okoli bokov je | B |
mesto tudi med simboli visoke kulture v Mikenah ( | ok. | 1400 pr. Kr.).V kraljevih grobovih iz tega obdobja | B |
prizor veseljačenja in nad njim dva panterja ( | ok. | 400 pr. Kr.).16 Za časa Rimljanov spremlja | B |
cerkev Gospe Svete. Torej v svetišče, ki ga je | ok. | 753 ustanovil sam sv. Modest.Tu je imel kot | B |
maršal Herand I. Wildon na svojem pečatu ( | ok. | 1195) tri cvetove lokvanja kot rodbinski grb | B |
pa je najbolj značilen »Schilt von Steier« ( | ok. | 1250), verjetno s kovnice v Ennsu. Zunaj Karantani | B |
je razvidno kasneje iz »Zürcher Wappenrolle« ( | ok. | 1310), so bile starhemberške barve naslednje | B |
nam znane iz »Wiener Minoriten-Necrologium« ( | ok. | 1370): beli Pečat s panterjem (1228): Gundakar | B |
Wappenboeck ou Armorial de 1334 a 1372 par Gelre«, | ok. | 1360): črni panter na belem ščitu.To se sklada | B |
do drugačnega sklepa: bavarski vojvode imajo | ok. | 1196 na ščitu orla, zatem ok. 1227 zlatega leva | B |
vojvode imajo ok. 1196 na ščitu orla, zatem | ok. | 1227 zlatega leva na črnem, od 1247 dalje pa | B |
Bizonovi rogovi se nahajajo v grbovnem okrasu | ok. | 40 koroških in štajerskih plemiških rodbin. | B |
srebrnem (belem) polju, kot nam ga omenja že Pleier | ok. | 1260 (»Garel ze dem Bluomen Tal«). Panterja | B |
bogoslovna misel sv. Cirila. Odlomek je bil | ok. | 970 prepisan v Karantaniji in vnesen v zbornik | B |
starega veka. Božje in svete kamne4 pozna že | ok. | 2600 let pr. Kr. kultura Minojcev na Kreti. | B |
vrinek o pravicah koroškega vojvode, nastal | ok. | 1275; Fugger: Spiegel der Ehren des Erzhauses | B |
Tirolskega za vojvodo Koroške (1286), napisana nemško | ok. | 1306; Knjiga resničnih zgodb (Liber certarum | B |
Hromega Habsburga (1342), napisana latinsko | ok. | 1342. Kasnejša poročila o ustoličevanjih so | B |
58 Wolfram von Eschenbach v delu Parsival ( | ok. | 1210) ‒ gl.Glas Korotana 1981, str. 55 59 prim | B |
prevzela umestitveni obred v Mainzu, nastal | ok. | 961.90 90 J. Mal, Probleme ... itm., str. | B |
bil po materi karantanskega porekla, se dežela | ok. | 880 res naziva »regnum Carentanum« ali »Karentariche | B |
M. G. Christalnik v Historia Carinthiaca ( | ok. | 1590), da izvira naslov nadvojvodine za Koroško | B |
iz te kulture sta znameniti situla Certosa ( | ok. | 500 pr. Kr.) in situla Arnoaldi (ok. 400 pr | B |
Certosa (ok. 500 pr. Kr.) in situla Arnoaldi ( | ok. | 400 pr. Kr.), na katerih pa ne najdemo upodobitev | B |
kulture izhaja znamenita situla Benvenuti ( | ok. | 500 pr. Kr.). Okras na njenem obodu kaže sicer | B |
poroča, da je imel Mojzes »rogato obličje« ( | ok. | 1250 pr. Kr.), ko se je po srečanju z Bogom | B |
območju Kavkaza: Kipec bronastega kozoroga, | ok. | 1200 pr. Kr. Vse svete ali čudežne živali v | B |
začetek že v bronasti in stari železni dobi ( | ok. | 1000 pr. Kr.) in da traja vse do 12. oziroma | B |
mládenec, Sybilla jiná proroctví staročeská, Praga | ok. | 1912, str. 11-18 (po: R. Wildhaber, itm., op | B |
pečatih, od katerih je eden ohranjen iz časa | ok. | 2800 let pr. Kr.Pod imenom »kiškanu« 16 Enciclope | B |
simbol srca že Walther von der Vogelweide ( | ok. | 1230) in še v prejšnjem stoletju Heinrich Heine | B |
Znamenita zbirka grbov »Züricher Wappenrolle« ( | ok. | 1340) kaže lipove vejice ali liste na čeladah | B |
Potemtakem že v Karantaniji, v času pokristjanjevanja | ok. | 750, četudi večji del naših in tujih zgodovinarjev | B |
simbol še toliko bolj značilen. Slovenci so | ok. | 200 let imeli hude boje s Turki, ki so napravili | B |
tudi nagelj, imata še zlasti St. Lochner ( | ok. | 1410-1451) in M. Grünewald (ok. 1470/75-1528 | B |
Lochner (ok. 1410-1451) in M. Grünewald ( | ok. | 1470/75-1528).26 Med značilna dela iz te | B |
izdelan poznogotski nagrobnik Volbenka Schwarz ( | ok. | 1515) iz farne cerkve v Stari Loki ima v spodnjem | B |
zaradi raztezanja znižala na približno 3000 | oK, | napolnjeno s plazmo, za katero iz fizike delcev | B |
odločil za katolištvo. 38 Švabsko ogledalo ( | ok. | 1275): „... ga peljejo trikrat okrog tega kamna | B |
pesem...“ in Janez Vetrinjski, Liber certarum... ( | ok. | 1342): „...Kmet... pa bo zaklical v slovenščini | B |
Fridrichsteinskem gozdu blizu gozdne ceste na n. v. | ok. | 980 m, 1 km J-JZ od Mestnega vrha (1.034 m) | C |
razmeroma hitra, čeprav je letnih padavin manj ( | ok. | 1.400 mm) kot na Notranjskem, a imajo večjo | C |
in del višje južnejše planotice Bukovje (do | ok. | 290 m).Južni del ravnika vzdolž Lahinje je nižji | C |
Blato, Planina v Lazu) je Planina pri jezeru ( | ok. | 1.435-460 m n. v.), edina konta z jezerom.V | C |
Triglavski rov, ki se razširi v 8-10 m široko in | ok. | 10 m visoko "cesto".Okoli tega brezna je več | C |
178). V Ribčevem Lazu teče jezernica na n. v. | ok. | 523 m po pasu neprepustne oligocenske breče | C |
votlinah vedno več naplavin, čeprav je dno pri | ok. | 600 m n. v. vsaj še sto metrov nad dnom doline | C |
orodje iz stare kamene dobe, tj. iz časa pred | ok. | 70.000 leti, in mlajše, pred 20.000 leti, vmesni | C |
Jesenica. Fosilna slepa dolina se začenja na n. v. | ok. | 760 m.Sredi skoraj kilometer dolge suhe doline | C |
robu izvezen z rdečim usnjenim trakom širine | ok. | 8 mm.Nekoč je služil za ovijanje kodeksa, sedaj | C |
platnicami, ki je na prvi strani opremljen z napisom ( | ok. | 18. stol.): N. 3736. Ad bibl. cap. metrop. monacens | C |
razmerju 1 1/3 : 1. 1 modij = 2 mestna messa = | ok. | 4,5 schaffa = 6 schefflov 1 mestni mess = ok | C |
4,5 schaffa = 6 schefflov 1 mestni mess = | ok. | 2,25 schaffa = 3 scheffli 1 schaff = 4/3 scheffla | C |
gre v tem primeru za staro ljubljansko mero ( | ok. | 90 l), ki se pri podobnih primerjavah v deželnoknežjih | C |
ustreza višnjegorskem pa tudi geografska razdalja ( | ok. | 30 km) ne izključuje take domneve.Največjo težo | C |
Posest urbarialnega urada Kamnik Stari grad | ok. | 1438 Grad in gospostvo Gamberk naj bi v skladu | C |
zastopano z okoli 64%, denar s 27%, drobnica s 3% ( | ok. | 26 m ß) in perutnina z 1% oziroma 6 markami | C |
do 1006, dokončno po zamenjavi s kapitljem | ok. | 1030 - Stražišče in besniško-lipniško ozemlje | C |
TAB. 29. Rast freisinškega loškega gospostva | ok. | 1160-1501 (v številu hub) Najverjetneje je treba | C |
ß) redno prispevali k letnemu primanjkljaju | ok. | 60 m ß.Verjetno je prav iz tega razloga novi | C |
Matevž leta 1498 denarno rento svojega urada ( | ok. | 18 mark ß) poravnal s kosom platna, dvema voloma | C |
manj kot polovico letnih denarnih prihodkov ( | ok. | 290 m ß) ali 20% celotnega letnega prihodka | C |
14. stoletju je uprava gospostva vzdrževala | ok. | 60 sirnic (švajg), ki so skupno oddajale po | C |
starega ljudstva, ki ga rimska pisca Plinij ( | ok. | leta 79 po Kr.) in Tacit, pa tudi aleksandrijski | C |
[817] Tj. Leon III. ( | ok. | 675‐741), imenovan tudi Sirijec, cesar 717‐741 | C |
v Žičah, prav tako Ulrik II. Žovneški - umrl | ok. | 1316 - z ženo Katarino).Sčasoma so Žovneški | C |
po mnenju samih Koptov. Po vdoru Rimljanov ( | ok. | 30 pr. n. š.) je dežela postala provinca rimske | C |
dela Tir (streljaško) delo (Tir (shoot) Piece), | ok. | 1961. Iz Niki de Saint Phalle, razstavnega kataloga | C |
dela Tir (streljaško) delo (Tir (shoot) Piece), | ok. | 1961 David Bourdon, "Lučanje, kapljanje in namakanj | C |
izredna slika Prizor iz Viharja, ki je nastala | ok. | 1735-40, namiguje na podobno sentimentalno branje | C |
uveljavljali različni vidiki plesa. Primer: tvist ( | ok. | 1961) je zaradi medeničnih gibov in izhajanja | C |
gre izvorno za delo Anaksimena iz Lampsaka ( | ok. | 380--320 pr. Kr.), ki je nastalo malo pred Aristotelovo | C |
moralnih ali estetskih pogledov. Dion Hrizostom ( | ok. | 40--115 po Kr.) je zgodnji predstavnik te vrste | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |