oho (547)

STAREJŠI: Izgleda imenitno, lepo ste si uredili.	Oho,	tudi pianista imate. Emerik vstane in se	A
Ali ste še živi?	Oho,	tam je pa gospa Čopova! Klanjam se milostljiva	A
Lenčka, ti je nimaš napake ‒ razen ene. FERJAN	Oho,	Sirk, ta ne bo držala. SIRK Veš, Lenčka, na	A
si ti, vendar! Kasno se vračaš... Matijče.	Oho,	Metka!Kaj me pa ti prestrezaš sredi noči?!...	A
z okni. Prijazna pot bo, ha, ha! Žagar.	Oho,	Metka!Sem mislil, da te ne bo!	A
belo grud. Kedo je ta prelepa Gruzijanka? »	Oho,	prijatelj, zdaj si ti Juan, kajne, poljubček	A
Malo prestavljam. Najdem ga.	Oho,	Alojzij Krakar!Glej ga no, poeta!	A
»Proč se spravite!« je zakričal. »	Oho,	oho, oho,« so se krohotali moški. »Mi smo tukaj	A
»Proč se spravite!« je zakričal. »Oho,	oho,	oho,« so se krohotali moški. »Mi smo tukaj gospodarj	A
Proč se spravite!« je zakričal. »Oho, oho,	oho,	« so se krohotali moški. »Mi smo tukaj gospodarji	A
bil za trenutek tik ob Bismarckovih očeh. »	Oho,	že pokonci, Antonia.« »Kaj vam mar!«	A
samo za pravilno gojitev človeškega plemena.« »	Oho!	« je glasno vzkliknil. »Mar ni?«	A
Zdaj imam nekaj v ‘grifu’«, je dodal. »	Oho!	Kaj pa?« sem radovedno vprašal.	A
Tinca, sem vzel plašč in stopil iz gostilne. »	Oho,	Tinca, kam pa?« »K zdravniku«, je zastoka	A
in orehov, pa sta jo hotela ubrati nazaj. »	Oho,	kam pa!« je dejal Žef.»Sem, berače v róko, pa	A
glasom ogovarjal otroke, ki so hiteli v šolo. »	Oho,	zdaj gre pa Bukovška bistra glavica, glavička	A
‘Domovina daje, država jemlje!’« »	Oho!	«sem vzkliknil.	A
tankega, kakršen je bil jermen na njegovem biču. »	Oho,	kaj pa bo to?« je vprašal oče graščak, ko ga	A
»Kokošàrjevo Tilčko.« »	Oho!	« je navdušeno prikimala Temnikarica. »Prav dobre	A
skledo polente ter jo postavila pred Matica. »	Oho!	« se je začudila in uprla roke v boke. »Matic	A
stari navadi potisnil globoko v hlačne žepe. »	Oho!	« se prostodušno začudi.»Tudi ženske s cepci	A
Odkar je šel Drejc v partizane.« »	Oho,	to bo pa huda reč!« se nasmehne očka Orel.»Drejc	A
bila brigada imenovana za udarno brigado.« »	Oho!	...Oho ...« se Sova zadovoljno hahlja in počasi	A
»Oho! ...	Oho	...« se Sova zadovoljno hahlja in počasi odšepa	A
- O, momlja Djaur,	oho,	tako pa se nismo zmenili. -	A
Na krik je bil prihitel stari ribič. »	Oho,	oho!« vpije in razprostre roki proti Juriju	A
Na krik je bil prihitel stari ribič. »Oho,	oho!	« vpije in razprostre roki proti Juriju, kakor	A
koliko potrebuješ, da bo konec norosti!« »	Oho,	le počasi!« ga ustavlja Premec.»Kakšno sodišče	A
božja volja,« je dejal Juri in pobesil glavo. »	Oho,	Juri, že pokonci?« pozdravlja Štefan in prisede	A
opomnil Ungnad, »jim daje pravico braniti se.« »	Oho,	« je zavpil Lenart, »taka puntarska načela na	A
sem, ki se želim čimprej zariti v pragozd.« »	Oho,	oho!« je obžaloval nadporočnik. Da bi Vilar	A
ki se želim čimprej zariti v pragozd.« »Oho,	oho!	« je obžaloval nadporočnik. Da bi Vilar pokazal	A
začel sem z zanosom: Dragi oče! Primem pero ‒ »	Oho!	« je zavpil Črž ter udaril ob mizo.»Ne zamerite	A
mogel čestitati, razen mojega godu! (Rebula:	Oho,	oho!)Tako je!	A
čestitati, razen mojega godu! (Rebula: Oho,	oho!	)Tako je!	A
sočutju, toda nadaljeval je z osornim glasom: »	Oho!	Vi ne greste?	A
Saj je šele deset! Rrrrriiiink!	Oho,	mi protestiramo, saj nismo otroci, da bi nas	A
otroci, da bi nas spat gonili! Rrrrriiiink!	Oho,	oho!Zdaj pa še luči ugašajo!	A
otroci, da bi nas spat gonili! Rrrrriiiink! Oho,	oho!	Zdaj pa še luči ugašajo!	A
lahko preidemo k mojemu vinu!«t Komisar Udriga: »	Oho,	le počasi, prijatelj, le počasi, da ne počiš	A
riskonto, kakor pozabivši, v žep telovnika. »	Oho!	« je rekla Jerajeva. »A tako!« se je zasmejal	A
Gašper ga vojaški pozdravi. »	Oho,	« se ustavi vojak, »kdo ste pa vi trije?« »Mi	A
gori: »Ti peklenski strup, pojdi k vragu!« »	Oho,	« si misli hudobček, »nekdo me kliče!Kar k njemu	A
Deklice so se zveselile. »	Oho,	oho, Radovan, ali ti pokažemo!« »Če so vaše	A
Deklice so se zveselile. »Oho,	oho,	Radovan, ali ti pokažemo!« »Če so vaše ljube	A
Tisti volcjé so imeli po šest nog.« »	Oho,	oho,« so planili vsi hkrati v smeh in silili	A
Tisti volcjé so imeli po šest nog.« »Oho,	oho,	« so planili vsi hkrati v smeh in silili v Radovana	A
Mara se je sklonila in pogledala pisavo. »	Oho,	ga poznate?« »Koga?«	A
XIII. »	Oho,	moška je ta!Ali ste šli na uro gledat?«	A
omare steklenico vina in nalila v kozarce. »	Oho,	« se je začudila Minka. »To ni samo čajni večer	A
pol ure, ko ga sredi ceste ustavi orožnik. »	Oho,	Silvester!« »Da, da, Silvester!	A
hiše, ga bodo možje podrli, da dobimo pot.« »	Oho!	« se je začel upirati Gašper. »Nič oho	A
»Oho!« se je začel upirati Gašper. »Nič	oho!	Mera tako kaže.«	A
Milošem vsa rdeča in zbegana, za prazen nič! »	Oho!	« je dežurna dvignila obrvi. »Da so brez tebe	A
Praktično vzeto?« »	Oho!	Bi me rada zvlekla na magistrat?«	A
glavo, z rokami in z nogami, kolikor je mogla. »	Oho!	« je zavpila Veronika.Njene roke so stiskale	A
tako da sem skoraj oslepela ... ste si rekli,	oho,	smo že skupaj, se je že razkrinkala, ta je zrela	A
od Gradišča, zaslanjajočega pot v dolino. »	Oho!	Ali tam tudi že vedo za mojo vrnitev in jo proslavlja	A
slaba, vendar pa se ne more kosati z mestno.	Oho!	sem si mislil, tega ne verjamem, nekaj drugega	A
Poročnik je zmedeno podal službeno poročilo. »	Oho,	četovodja Gradnik!« je zažugal major. »Mar ste	A
kakor vam tudi takrat nisem - že veste kedaj.“ ”	Oho,	takrat, gospod Majar, bi vam imel jaz zameriti	A
vreče orehe na tla: tako je blebetal Korun. ”	Oho,	tu ste, Veján, moška je ta ...Prav tako!	A
tik pred seboj lepega in dišečega gospoda. ”	Oho!	“ sem rekel; tudi on je rekel ”oho“, odskočil	A
gospoda. ”Oho!“ sem rekel; tudi on je rekel ”	oho“	, odskočil je ves prestrašen ter je hitel z dolgim	A
šele ravnokar vzdramil iz neprijetnih sanj. ”	Oho,	kdo sedi tukaj? To je lepo od vaju ...“ Bukovec	A
Na Senj jo udrihajo!	Oho,	na noge!Herbarta ni v Senju, dušmanin je zvedel	A
Da, moj denar, hinavec grdi.« »	Oho!	« se je čutil užaljenega Šime. »Nič oho	A
»Oho!« se je čutil užaljenega Šime. »Nič	oho,	« se je hudovala Neža in stopila bliže hlapcu	A
In pa to, da ste prišli nazaj!	Oho,	pa smo mislili, da je šla od hiše, naša nevesta	A
smo mislili, da je šla od hiše, naša nevesta,	oho!	«Tako nekako je hotela pozdraviti Anico Marjanica	A
uborna, preprosta kmečka hiša ti!« »	Oho,	to pa je od našega Gregorčiča!« jo je takoj	A
»Kaj je to, confratres! Kam hočete zdaj,	oho,	prijatelji!Malo postojte!«	A
Stopi v stran, mi PLaute!« kričal je Quintus. »	Oho,	prijatelji!Te latinščine ne umejem!	A
Na grad!	Oho!	Tu bi se nam rad izmuznil.	A
odtegniti, sedaj ko ni bilo Kljukca doma. »	Oho!	Iz te moke ne bode kruha!	A
roka, ki mašo bere, nikdar dobro ne strelja!« »	Oho!	« ugovarja kaplan Andrej, »ali morda že nisem	A
skodrčale v trudno zmes in mu omahnile v prazno. »	Oho,	kaj se tamle ne vrača Budislav?« ga je zdramil	A
po sobani in zastrmel skozi skončna okna. »	Oho,	kaj pa ta?« Po Tekavnici, glej, jo urno	A
Zdaj jih je spoznal. »	Oho,	kaj pa ti?« Eden izmed njih je potrkal na okence	A
dekle. Pa je tisti hip že veselo vzkliknila: »	Oho!	Ostrorogi Jelen.« Zaveslala sta tik drug poleg	A
večer je bil. S. Jenko Drugo Kvasovo pismo:	Oho!	Za enkrat si se še zmotil, predragi moj!	A
in pobegnil od tebe!« reče Alberto potrt. »	Oho,	kaj pa je?Povedi no, nekaj te peče.	A
njegovem odgovoru ni obrnila oči od njega. »	Oho!	Ti postajaš sentimentalen!	A
velel je ženin hlapcu. . / . / stran 94 . / »	Oho!	Tako pa ne boš govoril, Miklavž!« zakriči Klander	A
beseda, to veste, častiti gospod župnik!« »	Oho!	« zavpije nato duhovni gospod, ki je že delj	A
gospod, ki je že delj časa zmajeval glavo, »	oho,	gospod Mirodolski!Tako torej?	A
»Žena mora vselej prva odjenjati možu.« »	Oho!	Potlej seveda lahko vlada mir in sprava v zakonu	A
je bil dobre volje, smeje se odgovori možu: »	Oho,	kaj tudi mene hočete oženiti, gospod?Zdaj je	A
spoznali pa zdaj. . / . / stran 49 . / Ta mož ‒	oho,	kakšen mož! ‒ ta falot je bil strašno bogata	A
njegovi vasi. »Anžetova Reza se je šopirila,	oho	in kako še!Sto korakov daleč se je slišal šum	A
Kaj velite, da nimate?	Oho,	vidim, da vas je treba malo poščegetati.Če mi	A
odprla vrata in na pragu se je prikazala Pehta. »	Oho,	kaj si že vstal?« je rekla in se mu nasmehnila	A
hiše, ga bodo možje podrli, da dobimo pot.« »	Oho!	« se je začel upirati Janez. »Nič oho	A
»Oho!« se je začel upirati Janez. »Nič	oho!	Mera tako kaže.«	A
ji je spet potegnil lepo dojko izza bluze. »	Oho,	kaj vidim,« je stopil izza grmovja Filip. Micka	A
Pero se je predstavil, nato pa je dejal: »	Oho,	partijski sestanek!Čuj, sekretar, kaznuj takoj	A
to pismo prebere samo Štorov Peter starejši. »	Oho,	bomo pa mi prej prebrali,« je mrmral pisar Zelenikar	A
Žura prosi, naj ga dajo na okrožje.« »	Oho,	ta človek bi se rad izmuznil.Ne bo se.	A
je prva tipkarica, ostale so šle v akcijo. »	Oho,	Marička vam je ime,« je z nasmehom rekel Srebre	A
Razjahala sta in konja odgnala v hlev. »	Oho,	iz divizije,« je začudeno rekel komandant področja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani