odzdraviti (11)

s cvetko v gumbnici, ‒ komaj da so utegnili	odzdraviti	Janku in se mu umakniti, da je pristavil stol	A
stran 37 . / Stala sem ob oknu in nisem mogla	odzdraviti,	zato da bi se ne zasmejala.Ves rdeč je bil v	A
ne Marko, tako se je začudila, da je pozabila	odzdraviti	ovčarju.Obrnila se je k Ančki: »Kaj nista skregana	A
včasih ne zdi vredno niti predstaviti se ali	odzdraviti	bolniku, ko odhaja iz ordinacije, je o pozitivnih	D
svojo lastno državo. / Pred vojno mi ni več znal	odzdraviti,	/ tako srečen je, da je končno pri koritu./	D
Ni odmeva. Ljudje si ne upajo	odzdraviti	slovensko.To je strah, ki ga je težko razumeti	D
opravili korektno. Vsak Avstrijec se lahko nauči	odzdraviti	slovensko. Mislite, da je narodna zavest med	D
obvladajo temelje bontona, ne znajo več niti	odzdraviti.	A ne samo to: ponavadi ravno ta vrsta ljudi potem	D
Barbara!« in mi mahali. Vsaj stokrat sem morala	odzdraviti,	če pa se je avto samo za hip ustavil, je takoj	D
Vsega slabega je več. Na cesti si ne znamo	odzdraviti,	v kafiču ne pozdravimo, ko vstopimo, temveč	D
Kot pravi pregovor, pozdraviti je vljudnost,	odzdraviti	je pa dolžnost, in to velja tudi za ta primer	G

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani