nova beseda iz Slovenije
viselo na mrzlem nebu in je z mrzlimi žarki mrzlo | oblivalo | mrzle čelade, ki so se mrzlo pobliskavale, kakor | A |
šele vzdignilo na modro nebo, je z zlato lučjo | oblivalo | mlado zelenje.Vsa dolina je bila tako lepa, | A |
strmine pod Vranjekom, kjer je jutranje sonce | oblivalo | sive skale in redke jase zarasle Obrekarjeve | A |
ploha. Blagodejno vodovje spod neba pa je kar | oblivalo | mesto.Pomladni dež je čas, ko čisto posebna | A |
je vso pokrajino zalila s toploto. Sonce je | oblivalo | tudi mestne ulice in naenkrat ni bilo več nikjer | A |
drobilo iz zavesti. Srhljivo strpolenje ga je | oblivalo, | hkrati ga je zasegala rastoča radost in kar | A |
izničevalo in izničilo, in s kakšno gostoto ga je | oblivalo | sedaj.Ne Helenina zalitost v opasju, dobro skrivana | A |
naravnost v inženirjev obraz, zakaj solnce je | oblivalo | njeno glavo. Vilarja je njeno vprašanje razveselilo | A |
lepih stvareh, o samih takih stvareh, ki jih je | oblivalo | spomladansko sonce in ki so dišale po kostanjevem | A |
lesketala kakor pretkana z biserjem. Zlato je | oblivalo | visoke hiše v Lazih, okna so gorela.In mir, | A |
napotil iz mesta. Spomladansko sonce je že | oblivalo | visoke strehe in gorelo na pozlačenih jabolkih | A |
vračal proti domu, proti večernemu soncu, ki je | oblivalo | z rdečo bojo nebo nad daljnim holmom.Tudi na | A |
onesvestila... Zunaj pa je bilo sonce, majsko sonce; | oblivalo | je samostan in sililo vsepovsod v tihe hodnike | A |
pogledu na nemško morje, ki je ta jezik stoletja | oblivalo, | temveč predvsem zato, ker večina Slovencev do | B |
tako, da bo dobro enakomerneje in pravičneje | oblivalo | svet, je osrednja dilema tokratnega davoškega | D |
zadnjo postajo. Čisto ozračje predvečera je | oblivalo | hišna čela in skedenjska vrata v Holaševicah | D |
vrhovi gora nad kanjonom; zvečer, ko jih je | oblivalo | sonce v zatonu, so bili še zlasti pravljični | D |
po ustavi SFRJ iz l. 1974 državi in ki ju je | oblivalo | z osimskimi sporazumi točno določeno teritorialno | D |
ohranila je tudi pravice nad morjem, ki je | oblivalo | njeno obalo. V drugi svetovni vojni (1939 | D |
bila brezhibna: debelo žoltavo sonce naj bi | oblivalo | vso Slovenijo.Saj morda jo je, le Porezna ne | D |
mesta Svolvaerja, je blago zasnežene vršace že | oblivalo | sonce in razkril se nam je čudovit pogled na | D |
šestega poglavja: Jutro, ki je kakor studenčnica | oblivalo | mesto, je dišalo po pomladi.« Zgodbo je nadaljeva | D |
Šesto poglavje Jutro, ki je kakor studenčnica | oblivalo | mesto, je dišalo po pomladi. Za brezhibno | D |
ni bilo tako težko preživeti, otok je namreč | oblivalo | toplo morje in na njem je rastlo razkošno rastlinje | G |
premišljuješ le o tem, kako te bo v menopavzi | oblivalo, | potem je konec s tabo. (smeh) Družim se samo | P |
Kot grožnja. Uživala sta na plaži, morje je | oblivalo | njuni telesi, ljubezen je našla svoj prostor | P |
imela jutranje slabosti, nisem bruhala, ni me | oblivalo. | Uživam prav v vsakem trenutku.« | P |
največje slovenske stolnice, a morje je še naprej | oblivalo | staro mestno jedro. Z neslutenim razvojem trgovs | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |