očala (2.626)

k Francu na posteljo. Franc si natakne temna	očala,	Jožef dvigne daljnogled k očem.Oba gledata v	A
papirje pred Urha na mizo. URH si natika	očala:	Tisoč ‒ dva tisoč ‒ in tri pet sto ‒ in zopet	A
priden bod! in nekaj motnega sem videl skoz	očala.	Pokril me je, kot vedno, do vratu, pa rekel	A
ostal v sobi in delal. Zato si je nataknil črna	očala	in sklenil, da se bo kmeta otresel s tremi besedami	A
brada, ravna črta ozkih ustnic in velika črna	očala,	ki so zijala izpod čelade kakor očesni votlini	A
lobanja. Prav tako počasi si je snela črna	očala	in iz globokih vdrtin so se mrzlo zabliskale	A
stranskega žepa je potegnila zlato obrobljena	očala,	jih skrbno obrisala z belo rutico in si jih	A
zdaj stala pri steni, držala zlato obrobljena	očala	v prekrižanih rokah na hrbtu ter si prav od	A
podobi, potem pa si je spet nataknila zlata	očala,	sedla k mizi, si prižgala drugo cigareto, zdolgočaseno	A
globoko čelado na lobanjo in si nataknila črna	očala.	- Saplater! - je poklicala in pomigala	A
ogledala tudi mama in celo ded si je nataknil	očala	in pohvalno zamrmral.Ko se je kadet poslovil	A
pisarno. Tam je sedel za veliko mizo, si nataknil	očala,	potegnil hlače na okrogel trebuh, ponosljal	A
vanj. Očka Orel počasi odloži pero in potegne	očala	z nosa ter zamaknjeno posluša. Boris	A
presodil, če so vsi zbrani. Nato si posadi	očala	na hrbet krepkega nosu, potegne iz žepa papirje	A
In res ga najde. Prav počasi sname	očala	in se zamakne v cerkvena vrata.Vse glave se	A
usekuje, dr. Lojz si briše z zlatom obrobljena	očala,	Almira in Rozica si popravljata klobuke. Toda	A
poteze trme in jeze. Z naglo kretnjo si potisne	očala	na nos, si z nogami poišče trdnejše opore, razklene	A
»Ali si vse povedal?« Rejc si potegne	očala	z nosa, potisne papirje v žep in naglo krene	A
vanjo, kaj naj si ogleda, šele potem je odložil	očala,	zabodel iglo v šiv, si pretipal telovnik, če	A
vejo kam? Pavle Vatovic drži z levo roko za	očala,	z desno pa stiska kupe knjig pod pazduho in	A
pravi Pavel Vatovic, ko si z robčkom drgne	očala,	dokaj originalno, pravi, novo in neobičajno	A
sopiha kot kak parni stroj, da ima čisto orošena	očala,	ko se ustavi pred nenavadno pobarvanimi vrati	A
zadaj, spredaj, zlati pas, popravi si frizuro,	očala.	Lep.	A
trepetajoči Frančišek jih je dvignil. Čisto rosna	očala	je imel.Malo niže, so mu rekli, še malo, saj	A
lepa, nežna, on robavs, obrazi, obrazi, obrazi,	očala,	izložba, nosovi, veliki, mali, mozoljasti, črne	A
dober dan, nerodno je stresel z glavo, da so mu	očala	komaj opazno zdrsnila na nos, dober dan vsem	A
sedal, polagal pladenj na mizo, je videl svetla	očala,	čopaste lase in previdno držo orodja.Vilice	A
širjenja lažne propagande. Posebno znamenje: nosi	očala,	lasje mu segajo do srede hrbta, brada do prsi	A
bleščala v soncu, tako močno, da si je nadel sončna	očala.	Toda ko je segel v žep po očala, je skupaj z	A
nadel sončna očala. Toda ko je segel v žep po	očala,	je skupaj z njimi iz suknjiča potegnil tudi	A
polmraku ležala neka druga pisava. Iskala je	očala,	ki jih nikjer ni bilo.Mukoma je brala.	A
površine. Previdno je stopila k mizi, pobrala je	očala,	in še preden si jih je nataknila, je že videla	A
Falus se zaleti v policaja, ki zgubi sončna	očala	in kapo.Rine ga v vežo, množica vriska od navdušenja	A
ker je bil ves plav in ker so bila njegova	očala	kar naprej zarošena. Fred Blaumann je pritiska	A
»Pomisli,« je rekel in si obrisal vlažna	očala.	»Jaz se priselim iz New Yorka sem, kjer ne najdeš	A
koliko jih je šele julija.« Nataknil si je	očala	na nos in pustil, da je tekst drsel čez ekran	A
zublji. Pomislil je, kam bi spravil draga sončna	očala,	da se ne bi zdrobila.Ulica spodaj se je prelivala	A
plamene, morda jo bodo samo nekoliko opekli.	Očala	je spravil v hlačni žep.Toda ženska je bila	A
je ogenj začel žgati oči. Spomnil se je na	očala	in si jih nataknil.Zdaj bi moral žensko pustiti	A
Tudi ženska si je s tresočimi rokami nadela	očala	z debelimi stekli, da sta bili očesci spodaj	A
nekaj iskal. . / . / stran 278 . / Sončna	očala	ali ključe. Štiriintrideseto poglavje	A
še povezan z belo vrvico. V predalu je našel	očala	s praznimi okviri.Očala za debele leče, za močno	A
V predalu je našel očala s praznimi okviri.	Očala	za debele leče, za močno dioptrijo.Prazno sta	A
tisti očalasti luknji. Nekje je že videl ta	očala	s praznimi okviri, nekje jih je videl.	A
pripravljala nekaj za gosta, Liselotte, kje so moja	očala.	Liselotte je prišla s krožnikom, polnim keksov	A
kjer so bili leksikoni in očitno tudi Ggb.-jeva	očala.	Podržala jih je proti luči in jih skrbno obrisala	A
tiste rdeče knjige njegov žepni računalnik,	očala,	visoki je vzel kovček.To je strašno, je pomislil	A
Potipal je po žepu suknjiča in si nataknil	očala.	V brljivi razsvetljavi si je ogledoval ulične	A
je še zmeraj stal pred hišo. Nataknil si je	očala	in videl je, da v avtu nekdo sedi.Pomaknil se	A
je rekel Mrak. Pomel si je oči, si nataknil	očala	in s knjigovodsko natančnostjo pisal: varnost	A
Vse,« je rekel, »vse.« Mrak si je snel	očala,	užaljeno si je popravil lase, podrgnil je očala	A
očala, užaljeno si je popravil lase, podrgnil je	očala,	premišljeval je. »Pravzaprav,« je rekel čez	A
Čez čas je dvignil pogled. Podrgnil si je	očala,	pogladil se je po laseh. Skozi tista stekla	A
Mrak se je dvignil. Snel je	očala	in jih podrgnil.Nataknil si jih je in s pipo	A
sodnika in nič drugega kakor sodnika. Snel mu	očala	in jih pohodil. La vendetta, je rekel, la	A
roke brskajo po papirjih, oči bolščijo skozi	očala	predse, vselej predse, nikoli v dvorano, predse	A
sežejo h glavi, pobrskajo po glavi, zgrabijo	očala,	nesejo na mizo očala, z robcem drgnejo stekla	A
pobrskajo po glavi, zgrabijo očala, nesejo na mizo	očala,	z robcem drgnejo stekla, hrup se poleže.Deset	A
« Hinko se je razburil, da so se mu orosila	očala.	»Nimajo šans!	A
slamnik s širokimi krajniki, na nosu zelena	očala	in pod pazduho dolgo firnažasto marelo. Mislite	A
glavi je obdržal svoj slamnik in na nosu zelena	očala.	»No! mati, zdaj pa z južino na mizo!« veli Šnakšnep	A
Lepčevo ženo si boš pač odslej natikal zaščitna	očala,	ali pa ti bom oči kratko in gladko prepikal	A
prerekamo zaradi ključev v skledniku in toka za	očala	v lavi, zaradi kavnih odcedkov in zagrizenega	A
primitivnosti, mora potemtakem zavračati penicilin,	očala,	toplomer!Zavračati mora strelovode, jeklo, žlico	A
zavil lepo gorko v odejo, na nos ji je nataknil	očala	‒ od krošnjarja so bila kupljena in prav poceni	A
z ustnicami, položila list po sebi, porinila	očala	na čelo in obrnila glavo proti durim. Od zunaj	A
kaj napak brala, mama!« Gospa si je popravila	očala	in dvignila list; nekaj časa je trajalo, preden	A
pogrnila časopis tja po kolenih, porinila si je	očala	na čelo, malo globlje je zasopla in se ni genila	A
anarhista mi je pokazal Vlado. Eden je imel zlata	očala,	drugi zlat nanosnik; bila sta zelo žejna in	A
modrosti pa so pričala velika črno obrobljena	očala	in je dejal in rekel: »Šeherezada, pripoveduj	A
verjamem, da so bila porazu moje žene kriva njena	očala,	kakor trdi žena. ‒ On je tudi oni, ki se je	A
modrost mu je sijala skozi črno obrobljena	očala,	dobrota mu je odsevala z zlatih zob. »Mrknilo	A
pozdravljanja, da ne igram dobre figure in naj si kupim	očala.	Očala so draga!	A
igram dobre figure in naj si kupim očala.	Očala	so draga!Pa ne glede na to ‒ če bi žena vedela	A
razloži. Pa jih tudi ni razumel in je imel dvojna	očala.	Bog se nas usmili!	A
odropotal iz razreda in je pozabil tobakiro in	očala	in robec in seveda tudi dežnik, toda je bil	A
katehet hitro odprl kateder pa so s katedra padla	očala	in tobakira in robec, ki so ležali tam še od	A
robec, ki so ležali tam še od prejšnje ure.	Očala	so se razbila, tobak se je stresel.Razred pa	A
skoke, padalo, čelado, rokavice in padalska	očala,	zanjo in zanj.V duhu je bila že na letališču	A
Veronika je zaprla oči. »Dobila boš temna	očala,	ker te tako moti svetloba,« je rekla Martina	A
»Kaj je pa spet zdaj?« »Sončna	očala.	« »Ti nikamor več! ...	A
»Ti nikamor več! ... Klemen, mamina sončna	očala!	« »Ja, kje pa so, mama?«	A
Iznenada je sunil roko v prsni žepek, kjer je imel	očala,	ki si jih je brž nataknil.Imela so širok črn	A
ne more biti, če je bolj na ravnem!« Skozi	očala	se je ogorčeno razgledoval po njivah, ki so	A
»Misliš?« Resnik je snel	očala	in jih pazljivo spravil nazaj v žepek. »Bi bilo	A
je utaboril za mizo v kotu, si počasi nadel	očala	in iz notranjega prsnega žepa potegnil blok	A
Čez čas je pospravil blok, zamišljeno shranil	očala	in se z robcem temeljito obrisal po čelu in	A
čeprav se je že dvakrat prisilil, da si je nadel	očala,	vzel svoj blok in vneto nekaj zapisoval, prišteval	A
življenje. Vsakdo gleda drugega le skozi svoja	očala...	Nameraval sem se naslednjega dne v šoli stepsti	A
kura. Na vrhu Triglava so se mu tako zarosila	očala,	da je mislil kar na pamet stopiti proti skalam	A
‒Me skoro oslepi. ‒Se	očala	kupijo, ki zaščito skoro 100-procentno nudijo	A
mamo, lopnil deda po glavi, da so mu debela	očala	zletela na tla in pomežiknil stari mami, ki	A
Zelo me veseli.« Potem pa natakne	očala	na nos in povzdigne tako preskrbljene oči in	A
Nekaj časa postoji gospod Komplez, popravi si	očala,	potem pa še bolj tiho malo v stran zavije.	A
dasi je bilo čudno motivirano. Starec natakne	očala	in gleda Lisca v obraz nekaj časa.Potem sname	A
je imel navado glavo visoko pokonci nositi,	očala	vedno popravljati in pušiti dolgo virginijo	A
majhnem okrožljatem . / . / stran 86 . / nosu čepé	očala	in zakrivajo male, žive oči, ki kakor dve iskri	A
več po njegovi nedolžni glavi palo, kako so mu	očala	odletela, in naposled, kako so ga nekateri popali	A
je dala še možu. Stari Strnad si je nataknil	očala.	»Ha, ha, ha, glej ga, Otrinovega Miho, starega	A
visok in bled. Pirnat je za glavo manjši, nosi	očala	in skriva za svoja leta naravnost velik trebuh	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani