nova beseda iz Slovenije

nos (6.546)


tako, kakor ti misliš. MATIČEK Tale ‒ na      nos      pokaže ‒ naj ga pogledajo, se bo ženil.Oní  A
mi možje vendar kaj vemo, kako se ta svet za      nos      vodi.Al ni res, ni res, nič ne vemo!   A
NEŽKA Večidel so možje krivi, kadar jih žene za      nos      vodijo. GOSPA Pustimo to zdaj.  A
‒ Bomo že videli. Zmešnjava ti bo že pod      nos      povedal, kar ti sliši ‒ BARON Je Zmešnjava  A
njemu privleče: Tukaj je ena, katera ti pod      nos      pove, da si lažnik. MATIČEK Tonček!   A
nisi vedela, da gospôda nas kmete le rada za      nos      vozi? MICKA Pak je bil tako priliznjen, tako  A
mate rudarski šiht? ANASTAZIJA (si zatisne      nos)     : Profesor Habilis, a bomo še dolgo morali prenašati  A
so mi prali glavo, da mi je detergent tekel v      nos      in oči, takrat bi koga kar mahnil.Bi tudi koga  A
pa tole razširiti.) THURN: (Se prime za      nos.     ) Wirklich, der Geruch unserer Untertanen ist  A
Esslingenu se je ta teden rodil otrok brez čela,      nos      ima kakor zajec, a na glavi veliko luknjo .  A
(Vzame list iz žepa in ga pomoli Rajku pod      nos,      z drugo roko vzame iz žepa vžigalnik in list  A
napraviti vohljača. Za vohljača je treba imeti dober      nos.      Tega pa ti nimaš.   A
skrivaj za gospoda Kotnika, javno ste pa nas za      nos      vodili.In meni naj bi ne zavrela kri?   A
in četrtinko cvička. Takrat se ji pa zavihne      nos;      in kadar plačam, se ji zavihne še više.Zadnjič  A
pripovedujte komu drugemu. Jaz imam predober      nos.      KOREN Pohišja seveda ne bom mogel posebej  A
sekundi. (Kratek premor, nato on pihne skozi      nos      in se odhrka.) ON: Kaj je potem novega v  A
golobnják se zamajé, jaz skočim in bežim na vrat na      nos.     Enajst let je odtistihdob minilo.   A
jo in pravi: ”Ej,“ pravi, ”kaj boš padala na      nos?     Kedár boš starša, vznak boš padala - kaj ne?  A
buško! - in kako je vpilo! Moj mož pa: ”Kaj na      nos      boš padala?Kedár boš starša, padala boš vznak  A
samih solnčnih praškov lepó kučira čez sanjačev      nos.     Svora, ojesa so od pajčjih nog, streha od perotnic  A
pokvarjen od slaščic.) Čez svétnikov kučira      nos      čestiti in sanja se o novih mu častéh.Poščegetá  A
novih mu častéh. Poščegetá s peresom petelinjim      nos      župnikov in sanja se mu koj o boljši fari.Vozi  A
najprej Vam povem, da če jo mislite voditi za      nos,      takorekoč, bi bilo to nespodobno vedenje, takorekoč  A
zadovoljen. Imam samó napako od rojstva: moj      nos      je namreč jako fin in ne prenese veliko.Če si  A
jako fin in ne prenese veliko. Če si zatisnem      nos,      sem v stanu, da napravim največjo lumparijo  A
SVETNIK: Grozd je hitel h Gorniku ... na vrat na      nos.      GRUDNOVKA: H Gorniku?   A
On misli samo nase, na svoj trebuh, na svoj      nos.      GORNIK: Mislite?  A
še fulminentno jih vara. Naravnost vleče za      nos.     Pri davčni napovedi že nekaj let navaja med izdatki  A
od samega vraga. Kdo ti je pa že prinesel na      nos      naš sinočnji pogovor? MENTEJ Oblast ima dolga  A
Ga poljubi.) KOKALJ (vdihava zrak skozi      nos.     Ovohal je brinjevec): Brž ga skrijva, zajčka  A
Elzica. (Jo poljubi in spet vdihava zrak skozi      nos.     ) ELZA Saj sedaj tako ne utegnem.  A
še laže dosežem, kar želim. Očeta moram za      nos      zvoditi.Dekleta pa ne dam.   A
volji? Tako misliš ti, da boš svojega starega za      nos      vodil. FRIDRIH Iz Ostrovca vzel?   A
tovarši In na Turna se hudó jezíjo: »Ha, za      nos      nas vodi Nemec zviti!« Dan napočil jim je trikrat  A
hram umaknem in suho si grlo oplaknem, v novine      nos      svoj vtaknem. Tu smeje se šumna družba, ej,  A
najdeš. Ti se v človeka sitna zaletiš, z oči na      nos,      z nosú v uho brenčiš, naposled še v glavó, v  A
‒ V      nos      jutra sapa me skeli, brž vranec se zasukaj!  A
bila vseh umetna; možake je dolgo vodila za      nos,      ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos. Na Starem  A
po planjavi ne kmetije, nikjer ne bodo ti na      nos      visele. Poslušaj ga, kako jo on zavije,  A
gledaš, draga! me prijazno; prevzetno vihaš      nos,      ko mimo grem. Ak v tebe so obrnjeni poglédi  A
tí in tvoja lepa starka, ne bóta dalje me za      nos      vodila; ne bom pel vajne hvale brez plačila  A
ah, saj to mora biti ‒ Med svet sem šel, pod      nos      dobil in ‒ moral bi kaditi! Nazaj prišel sem  A
sred višav pa bilo ni več prav, da mlinar za      nos      mu svet vodi, »Tja do mlinskih pristav, nuj  A
vsi samí so k tebi teči; kako še dolgo boš za      nos      jih vodil! X »Zet«, tudi tí si na kurulskem  A
za takšen štos, ne takšni, da bi vlekli me za      nos,      nič kaj po Šraufencigrovo veseli... Da bi umrl  A
zrcalo Ali je krivo zrcalo, če imaš kljukast      nos.      Slava Heineju! Poglej se v sferično zrcalo,  A
ko je padel z edine skupne postelje, vtaknila      nos      v izbo, je menila, da je v ciganskem šotoru  A
zmršeno brado. Njegov zabuhli obraz in višnjevi      nos      sta vzbudila mojo pozornost. Prosil me je, naj  A
ogenj; malo kazil ga je mozoljčasti in pomodreli      nos,      žmulasti ustnici sta bili večinoma pokriti s  A
še bolj mrliški; posebno vdrta lica, zašiljen      nos      in tenke, izsušene ustnice, ki niso mogle več  A
preneroden za krčmarja. A kar - na vrat na      nos      od hiše; on brez ženske pomoči; gostilnica kmetija  A
levico si pridržuje hlačke v pasu. Hkrati njegov      nos      smrkne, ko da mu gre na jok; a je samo prvi  A
vratih in pokukali v kót, a tam je bil voščen      nos      sredi belih las v mračni tišini.Potem pa niso  A
ker so bili lasje tesno ujeti v kiti; tenek      nos      pa se je užaljeno uprl draženju. »Že vem, na  A
takó tudi njegovo pretkano škiljenje; a krepak      nos      in na kratko pristrižene brčice razodevajo,  A
ti!« je rekel in pomenljivo pihnil sapo skozi      nos.     Sonce je zdrknilo tudi z dvoriščnega zidu.  A
Ecco la santa!« je rekla in pihnila sapo skozi      nos.      A oknico je vendar priprla.   A
ki ga ima očetov robec, ko mu, otroku, utira      nos      in se jezi. Uprl je komolec v kolena, brado  A
pohiteti, a je samó priprl vrata in vtaknil      nos      v sobo, nikoli se mu ni posvetilo, da bi nama  A
se po San Remu, žena-otrok, in vodi moške za      nos.     In daj, da se upijanijo ob tvoji dražeči igrivosti  A
Kostanjevi lasje, preča je na levi strani.      Nos      je trikoten, za spoznanje prišiljen.Telo se  A
pa godrnja. In mrda, da bi mu človek razbil      nos,      mu ozmerjal mater kakor raztrganec iz starega  A
je podrgnil z obrazom po dnu in si ostružil      nos      in zobé,« je rekel. Ona se smehlja, vendar ne  A
Villi vse razumela, ko bi vtaknila svoj šilasti      nos      skozi režo svojih vrat.No, na srečo si le pameten  A
podolgovat, čelo visoko, oči velike, lica udrta,      nos      koničast, pobešeni sivi brki kakor dva kapnika  A
glasno piska, pa naj dihajo skozi usta ali skozi      nos.     In sredi noči, opolnoči -«  A
življenje. Nemška smrt je zaničljivo pihnila skozi      nos,      v mrzlem nasmehu pokazala zlate zobe in se počasi  A
obrisala z belo rutico in si jih posadila na      nos.     Nato je položila na mizo zlato cigaretnico, si  A
starca, ki je trobil. Bil je nizek in čokat,      nos      top, nosnice široke, brada poraščena s kratkimi  A
pokopališča. Spreletel ga je isti strah in v      nos      mu je udaril isti mrzli in zatohli vonj.   A
Srebala je črno kavo in njuhala tobak, da je imela      nos      zmeraj zadelan.Dihala je samo skozi usta, v  A
je zavreščala starka. »Jaz si ga ne bašem v      nos,      to dobro veste,« je odsekal Žef. Starka  A
olinijevem vzorcu. »Premladi pa tudi, da bi vlekli za      nos      stare ljudi.Gosenica!   A
Potem je ravnatelj glasno potegnil sapo v      nos,      sedel in se spet zatopil v poročilo.Po kratkem  A
zavil glavo kakor ptič in zagrebel kljunast      nos      v rdeč nagelj v gumbnici.Razširil je nosnice  A
oholi kmet in mu tiščal smrdljivo cigaro pod      nos.      »Saj veš, da ne kadim,« se je otresel  A
je ter si nato temeljito obrisal svoj kratki      nos.      »Tako je prav!« je pritrdil pijani kmet  A
Pobrodil je z žlico po čobodri, poduhal, zavihal      nos      in spustil žlico na tla. Pogledal je ženo izpod  A
preklana, čemur pri nas pravijo deveta lepota,      nos      je bil orlovski, oči sive in ognjene, čelo visoko  A
Oči je imel velike in modre, velik orlovski      nos      je bil ukrivljen in nekoliko po strani, ali  A
nekajkrat zajel sapo, pomencal si je veliki orlovski      nos,      potem pa je rekel čisto jasno in še s svetlim  A
prostoru, sklonil glavo, glasno pihnil sapo skozi      nos      in s pritajenim, motnim glasom zašepetal:   A
kosmatimi ustnicami in glasno pihal sapo skozi      nos.     Vsa vas se ga je bila že zdavnaj privadila -  A
je roko in tako glasno potegnila sapo skozi      nos,      da je skoraj zapiskalo skozi mrtvaško tišino  A
kje bi kaj ujel, da bi nesel miličnikom na      nos.     Takile prazniki so kaj primerni za lov na besede  A
stikajo kje bi kaj našli, da bi nesli oblastem na      nos.      Dvakrat so jim že dodobra premleli kosti, toda  A
vrste muha je, razmišlja čemu je sedla ravno na      nos,      zakaj ne na čelo, na lice, ali pa na brado,  A
pločniku pred svojo hišo, si tlačil tobak v      nos,      kihal v sonce, glasno hvalil boga za milost  A
so bila na stežaj odprta, pa vendar so mi v      nos      udarili petrolejski hlapi. - Ali ne  A
obljudena. Zaslišal sem pritajene stoke in vzdihe, v      nos      mi je udaril vonj, ki mi je bil znan, v srcu  A
dvakrat premajhna in okrogla kakor drobna buča,      nos      komaj debelejši od oreha, oči vdrti očesci,  A
premisliti, je pritisnil debeli palec na drobčkani      nos      in ga neusmiljeno mečkal, kakor bi samo na ta  A
jih zemlja ne zasuje. - Pritisnil je palec na      nos,      ga začel mečkati in razlagati:- Kar pa se mojega  A
se, kadar nima tobaka, da bi si ga tlačila v      nos,      - je priznala Kadetka.- Ti torej misliš, da  A
Takšen sem: lasje so se mi zredčili, trzavi      nos      se mi je umiril, obrvi so bolj košate, tudi  A
boleznijo, da ti bodo oči iztekle ... da ti bo odpadel      nos      ... in ušesa ... skratka, segnil boš pri živem telesu  A
pritisnil si je čokati palec na svoj drobčkani      nos      in ga začel presneto navijati, kakor bi mu drugače  A
ga vrnil teti, »šest let je mlajša od mene,      nos      sem ji brisal in še kaj drugega, ona pa, odkar  A
v otroških letih, ko me je zmeraj vlekel za      nos.     Smejal sem se njegovemu govorjenju, a še bolj  A
bilo prav. Posebno kmečkim dekletom je to šlo v      nos,      češ glejte jo, cvetko vojaško, zemlja ji smrdi  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA