nem (11.550)

FRANCKA: Nič me ne prašaj nocoj. FRANC obstoji	nem,	nato jeclja: Ti... ti...Poklekne poleg stola,	A
ne vem, ali naj se glasno smejem, ali jokam	nem.	Savla tožnega se spomnim: hipe je imel, ko pod	A
svojo usodo. Molčala so debla siva okrog, ko	nem	sem razmišljal nezgodo. Tolažbe nikjer za dušo	A
grenka je kupa. In ko sem te nekdaj ljubil	nem,	ves čas sem te ljubil brez upa. Da tudi zdaj	A
Ljubiti nisi mogla dveh ... Trpel sem	nem	‒ in ni mi žal. In dal sem upanju slovo, s teboj	A
čakal, da odide zadnji znanec. In tedaj se	nem	približam, in tedaj navek se ločim. Z bledo	A
nedosegljive sreče ti, jaz ‒ obstreljenega goloba, ki	nem	na skali krvavi. Prijateljem O bratje moji	A
glasí. V zelenem gozdu na gori, tam lovec	nem	stojí. Posluša petje mílo; okó mu síje	A
dahne, hladna, mrtva mu v roké omahne.	Nem	od jadne sreče ne toguje, ustna mrtva strastno	A
Da je moj obràz otožen? Da sem tih in	nem?	Lahko, lahko ...	A
v jezi viharjev v dolini ‒ takrat tih sem in	nem	in strmim ven brez konca in trepečem ob tvojem	A
demoni rasti. Približal sem se kot gluh in	nem.	Kot slep in brezupno učen. Brezveren.	A
švigale so po vodi ‒ odmev tišine. Nemir je bil	nem,	majniška sopara gosta, objela sva se ... Biti	A
njimi žice pno se v daljo. Ves kraj je čudno	nem,	le dvoje sivih vran je odletelo v južno stran	A
predrzen - vpil ni kot vrabiči. Da je gluh in	nem,	so rekli drugi ptiči. A nocoj, ko v dalji slavci	A
pesmi žalostinke- ti ob njih postal bi mrk in	nem.	Vriskaj, moj pastirček, čez planine!	A
Vprašujem v jamo: Koga boš sprejela? En	nem	odgovor: Vse - in tudi tebe! Z radostno pesmijo	A
smem; plamén, ki v srcu mi gori, morim in mrjem	nem.	Ne vlada vselej svet pokoj sred tihega zidu	A
ptiček, dem: Le veselo poj! Poj, četudi jaz sem	nem,	stari znanec tvoj! Ti lahkó imaš srcé, in lahkó	A
v lastovičja krila kot roža cintara umolknem	nem.	Zaprežen sem voščena rogovila.	A
»Oprostite,« je rekla Mici. A on je	nem.	Njegov obraz je spet kamnit.	A
o no?« je rekla črna srajca. A on je stal	nem	in imel litrski kozarec v roki.Držal ga je z	A
pri vseh zdravih čutih gluhonem. Da, gluh in	nem.	Gluh ob Rezi in ob Srečku.	A
kokodé fašistom, za Milka z nonom v korjeri. In	nem	z materjo.Z materjo?	A
Še zmeraj gluh? Še zmeraj	nem?	Kakó naj kar na mah, čudežno spregovori?	A
Dvom človeka, ki se sredi govora zavé, da je	nem,	da njegove besede nimajo teže, nimajo soka	A
»Mimica!« je kriknila mama. Oče pa je	nem	v smrtni svetlobi pred maminim jokom; samo oči	A
projiciral nanj vso svojo nemoč; in zdaj stoji	nem	in tog pred mano, kakor da se je tisto prekletstvo	A
leseni spomenik, a obe . /\ .. stran 43 . \/	nem	sem se upiral belim zaplatam sredi počrnelih	A
kakor da je ni, in vedel je, da bi lahko tako	nem	stal ob nji vso večnost.Miren in dokončen umik	A
pomlad. Kamen je še zmeraj ležal, ves trd in	nem.	Šele poleti, ko so do njega prodrli redki sončni	A
kakor bi bila v hiši smrt. Tudi vrt je ves	nem	in ves drugačen, žalosten.Mogočen šipkov grm	A
in iz širokih prsi se je izvil bridek stok.	Nem	je zrl dolgo v bele stene.»Kazen!« mu je šepetal	A
uglednega gospoda moled . / . / stran 11 . /	nem	za kakšno prednost, bi tega morda ne zabeležili	A
generalovi navzočnosti je bil vselej zamišljen in	nem	kakor turški hadžija, kadar premišljuje o svoji	A
poslušal, kaj govori. Kdor hoče imeti mir, naj bo	nem	in gluh.To bi imel mnogo posla, ko bi moral	A
Nad vsem se vzpenja črni svod neba, neizmeren,	nem,	nepremičen in vendar živ v migljajočem svitu	A
odkril prvo skledo, odkril je drugo pa je ostal	nem	in okamnel.In je pogled v skledo globoko potrl	A
aktivnih nevest ni prezrl! Obstaja pa star,	nem	dogovor, da je omizje zavezano poslušati le	A
kuševanja«. Mešanih občutkov poln sem stopal	nem	poleg nje, ki je vzdihnila »Jakob!« ‒ vrag vedi	A
je bil razjarjen, sin preplašen, zakrknjen,	nem.	Mučen je bil sprejem, žalostni so šli spat in	A
se je ne boj, saj si jo zaslužil!« Tonček je	nem	požiral sline, vračal dimko in poslušal nauke	A
vrišč od vseh plati mu je begal nevajena ušesa.	Nem	je zrl v vsa ta čuda, ki so se razodevala njegovim	A
Ni mogel izreči besede v pozdrav.	Nem	je odložil suknjič in klobuk, nato je sedel	A
Oče čuva tovarno in hodi kot senca ter živi	nem	in zamišljen z družino vred ‒ od lakote. 3	A
sta ga upognili in mu izpili kri, da je bil	nem	in gluh za vse, kar se je godilo v gradišču	A
vejice, da ga gleda poslušalec ves osupel in	nem:	”Ali, gospod načelnik ...“	A
hodil človek, brez koprnenja in brez strahú,	nem	v čeznaturni radosti. Zganilo se je v suhem	A
je sedel župnik za mizo, v bridkosti sam in	nem.	Okrogli, tolsti prsti so se oklepali kozarca	A
ljubezen kakor s slepimi očmi, ves hladen in	nem.	Tak je bil tisti Jakob, ki so ga videli in	A
njimi, vidi jih, razume njih jezik, a sam je	nem	in nepoznan; ”kakor živ na mrtvaškem odru,“	A
jezik pri črni maši, pa se še spovedal ni.“	Nem	je stal Jokec, groza mu je legla v srce; tako	A
dom; pred njim se je razprostiral velik vrt,	nem	in pust, ustvarjen za ljudi, ki hodijo počasi	A
govoré po svoje, kolikor morejo naglas, on pa je	nem	in gluh, jeskrit pod krtino.Če bi izginil brez	A
je odprl oči na široko in je gledal Krničarju	nem	in osupel v lica. »No, da!« se je smejal	A
usta, prime mater z rokama, ter strmi na očeta,	nem	od strahu. Jurij se zdrzne, in zašepeče:	A
drag prijatelj. Le naslanjač mu je bil tuj in	nem,	prevelik in pregosposki. ”Nič ni bilo, nič	A
Oba sva Ložana,« je odvrnil čuvaj, »pa ta je	nem.	« »Narobe svet,« je pomislil vedro vikar.	A
starejšemu sinu ni mogel, ki je bil gluh in	nem.	Tone in nemi brat pa sta se dobro umela. Ko	A
drugega, nego da pričnemo zajemati iz polnega	nem	škega škafa.Morda nam je napredek zagotovljen	A
srca ji zakipi kri ter ji napolni mlado lice.	Nem	je stal Filip pred njo.S srečo na obrazu in	A
je uzun študeru, se takoj vit. ‒Nej pridem k	nem	u kancelarijo, da se zmenva o detajlih, o proviziji	A
nemočno zdrsel po mogoč . / . / stran 42 . /	nem	babilonskem ledeniku, in se začudeno zazrla	A
razgovoriš, preden ti odpih . / . / stran 15 . /	nem	glavo, to še ne pomeni, da lahko zdaj goniš	A
ali vam je slabo?« Poljak je stal bled in	nem	sredi sobe in v tresočih se rokah držal je oni	A
gostih peg po grbavem nabra . / . / stran 22 . /	nem	licu.Na glavi je imel iz lisičje kože nerodno	A
župnik nazadnje poleg neme ženske sam obsedel	nem	in se vdal otožnim mislim.In daleč jih ni bilo	A
pripovedovanje o materi, stoji Štefan nekaj časa	nem	ob zidu.Naglo pa seže v žep in ji poda nekaj	A
bojevala razna čutila, ko je stal za Boletom ter	nem	gledal, kako kvartajo gospodje pred njim. Igralci	A
Priplesala sta zopet do svojih sedežev; on zmoten,	nem	in ves poten; ona mirna, kakor bi se ne bilo	A
po vseh udih, pa vendar je stal tako lesen in	nem	pred njo.Še glavo je povesil.	A
slabost. . / . / stran 143 . / Hrast je zrl	nem	za njo in, ko je izginila v temi, stopil je	A
mogla končati svojega govora. On pa je stal	nem	pred njo; da, ko bi mu ne bila prej ona druga	A
očitanje bruhoma vanj, on pa je stal poparjen,	nem	pred njo. Toda zdajci se ojači in govori	A
ji tekle bridke solze. Molek je stal sprva	nem	poleg nje; a pri tem šepetu je dvignil krčevito	A
tja, poneha z rezljanjem za trenutek, trd in	nem	kakor okamenel, z nožem v desnici in z drenovo	A
se mu pesti. Pa hkrati se je obrnil in odšel	nem	in hitro iz sobe; on je menda bolje znal, kakšni	A
smejoč pogleda Rogulina. Ta je prej stopal	nem	za parom in upiral svoje oči v krasno postavo	A
je Vinko v stari biblioteki pri svoji mizi ‒	nem	in zamišljen. XV Mesec julij se je bližal svojemu	A
vrta. Rogulin se ni ozrl za njo, nego stal	nem	pri ograji z v tla uprtimi očmi.Slišal ni ničesar	A
dobro vem, prišel je že dopoldne nazaj, bled in	nem,	komaj so ga noge nesle.Ostal je doma cel dan	A
Starka je umolknila in tudi slikar je zrl	nem	predse. »In drugo, gospod Rogulin, drugo pa	A
bil. Besedice ni govoril; v strop je gledal ‒	nem	‒ potrt. Lajtnant je sam spremljal lepo gospo	A
To je bil spomin iz pastirskih let.	Nem	sem šel zraven njega in nem sem si ponavljal	A
pastirskih let. Nem sem šel zraven njega in	nem	sem si ponavljal globokočutene besede: O Vrba	A
ven, ki so za osepnicami umrli!« Odšel sem	nem	in tih, a za oglom srečam tretji voz, zelen	A
Oče, oče, pomagajte!« kriči proti Petru, ki	nem	od groze stoji za mizo in upira tresoči se roki	A
urnih nog veliko cesto ‒ vsak se ustavi plah in	nem:	kaj je to?Kmalu potem se umirijo ptice, in kdor	A
ora et labora’ in po zna . / . / stran 108 . /	nem	reku slovečega Američana: ‚Kdor vas uči, da	A
njem se vidi edino Samoradov život; ta je pa	nem	in negiben za želje svojega lastnika. VII Sanjalo	A
hotel spati, in še studenec pod njim je bil	nem.	Le zvonik je prosil k nebu in klical milosti	A
srečo!« Mladenič je molčal, kakor da bi bil	nem.	Spomnil se je, da je res govoril ta dan z Almiro	A
nasprotij. Kako naj kriknem od navdušenja, tako	nem,	le z ušesi stvaren? Pred veličino muzike se	A
Kdo je tu hodil iz sobe v sobo, nemiren,	nem,	živ?Kdo je pogled usmerjal v luno, oči kresal	A
. / stran 11 . / In tako ostanem pač večno	nem!	II 6. julija To pismo ti pišem v postelji	A
imenujemo življenje, zdaj sem samo gledalec,	nem,	a ne brezčuten gledalec! Imenoval si me prijatelja	A
razodeva in popisuje najskrivnejše stvari, a	nem	je, ko bi mu bilo naznanjevati najvišje veselje	A
iz svojega srca, nego iz prepovedanih spisov	nem	ških svobodnjakov.Brezdušnega zatiralca slovenskih	A
ki ga dela o svetem post . / . / stran 26 . /	nem	času vino in kar je z njim v zavezi.Lepo te	A
po vrtu, vsem obsija . /\ .. stran 199 . \/	nem	od mesečine.Počasi hodita sem in tja, govorita	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani