neč (39)

nagnal u prvo vrsto tam, kjer se zdej toučejo, mi	neč	ne vemo, kje.Mi sploh neč ne vemo, ni cajtenga	A
zdej toučejo, mi neč ne vemo, kje. Mi sploh	neč	ne vemo, ni cajtenga ne radija ne televizije	A
čez eno minuto al pa čez dve ure al pa jutr!	Neč	ne vem!Pa to nej še bo.	A
prve gare stelje na dvorišče, je devetletni	Neč,	ki jima je bil za varuha, tako prešerno mahal	A
začel vpiti in ju neusmiljeno pretepavati. Mali	Neč,	ki ju je vodil, je s strahom opazoval očeta	A
dremuh!« je bodril na pol zdramljeni Dihur.	Neč	je hlastno vlekel za vrv in spet je začelo migljati	A
kakor takrat, ko ga je navdajala božjast.	Neč	se je odmaknil in prestrašeno zrl v besnečega	A
bavšej, ne smeš!« mu je zaupno prigovarjal	Neč.	Na klobase, ki so ostale od udarcev	A
da boš zjutraj mogla vstati!« Mali, zaspani	Neč	je slabo gonil, krava, ki je bila priprežena	A
zasmilil; vzela je šibo in gonila sama. Medtem je	Neč	na ozarah trdno zaspal.Dihur ga je pokril s	A
Tako je bilo tudi z drugimi.	Neč	je v jezi zagnal v zmerjalca kamen in ga pobil	A
osovraženo okolico. Z dvanajstimi leti je	Neč	delal že v gozdu in še tisto leto je dobil kilo	A
skrb je hodila okrog oglov. Takrat je bil	Neč	star petnajst let, Pungra pa enajst.Neč je bil	A
bil Neč star petnajst let, Pungra pa enajst.	Neč	je bil že tršat Dihur, ki je odsluževal po dninah	A
vsak svojo vrečo in šla k Jaromilu, kjer je	Neč	čez dan taberkoval pri oranju krompirja.Pri	A
hočeta Dihurja ukleniti. Tedaj je mahoma skočil	Neč	med očeta in žandarja ter kriknil:	A
Boter sem mu, botra je okradel!«	Neč	je nepremično stal sredi njih. Začeli	A
Jaz sem odgovoren;« je zapovedal žandar.	Neč,	ki je doslej stal nepremično ob strani, se je	A
kamor je mahal. Koj po prvem udarcu se je	Neč	krčevito oklenil stola in vsak naslednji udarec	A
»Seme, ali boš tulil?« Toda	Neč	tudi potem ni zajokal, ko se mu je od bolečin	A
»Vstani!« Pretepeni	Neč	se je šele čez nekaj časa predramil.Ko pa je	A
udarcev... Pungra je bil še odpornejši kakor	Neč.	Zagrizel se je bil v stol in njegovo telo se	A
takoj zdirjal v les pod goro, kjer sta Dihur in	Neč	podirala.Kakor bi naznanjal hudo uro, je že	A
»Na repišču...« Dihur in	Neč	sta zagnala orodje v skorje in zdirjala domov	A
ilovnatih sten se je stekala voda, vedno več in več.	Neč	in Pungra sta komaj utegnila odstranjevati zemljo	A
obema plastema je z vso silo vdrla voda na dan.	Neč	in Pungra sta se zmagoslavno razkoračila nad	A
sledil čofast padec in nato bolesten jek.	Neč	in Pungra sta vdrla v rov.V kotu je ležal vznak	A
dvignil glavo iz žlobudre, ki ga je hotela zaliti,	Neč	pa je kar z rokama odmetaval zemljo z njega	A
»Koliko je ura?« Oba,	Neč	in Pungra, sta zdirjala na dvorišče, pogledala	A
kotov se je slišalo dihanje utrujenih otrok.	Neč	in Pungra sta obsedela pri peči, kakor bi pričakovala	A
blesk. »Ali naj gremo po gospoda...?« je bleknil	Neč	čez čas. Dihurjevo telo se je zdrznilo	A
kakor so videli pri materi. Z veliko muko sta	Neč	in Pungra spravila za hlače očetovo kilo, ki	A
na vse strani in kjer je svet suh, peščen.	Neč	se je lotil zbijanja krste, Pungra in Joza pa	A
nas vojskujejo. Tam so črni dimi, / tam se	neč	na vidi, / kamor krogla prileti. Krogla	C
me težko ranila. Tam so črni dimi, / tam se	neč	na vidi, / kamor krogla prileti. Eden je	C
začela jokati. "Oj ne joči se, oj ne žaluj	neč!	"/ ""To je žalost, da ni izreč.	C
na, Marija, tu maš, da ne boš rekla, da nisi	neč	dobla, ko si bla pr nas« za boljši vtis v roke	D
je pritožila čez svojega moža, da je »star,	neč	ne zasluž, mrha stara, zato moram pa jest kej	P
cesto do Strojanovih: »Vaše krščanstvo ni vredn'	neč,	ne mor'te pustit' čluveka na mrazi ...!« Kako	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani