nauš (7)

JOŽEF: U, mater! FRANC steče k njemu:	Nauš	ki reku, de je un? JOŽEF: Un je, Gudu.	A
postaulen, te ′m po buč, . /\ .. stran 127 . \/ de	nauš	nikol vječ tujih žjen osvaju, Ančka luč! Je	A
Tkula Lblan čast delama! Ti poba tletla zadi, če	nauš	hitr na mir, zastopš, te in kar na cvirn ubjejsu	A
mene lohka duboš, če maš kej beca. Na puf se pa	nauš	bigecala zmana.Krokar n pa grlca, res en nobl	A
samo neki zmišlujejo. En od njih mi je reku -	nauš	mi verjeu, kva - de mam lena jetra.Jest se pa	A
Jest ti bom zdejle naredu en urnik in če se ga	nauš	držu, bo med tabo pa mano neki zlo zaropotal	A
varna, whatever mala,? pejt pogledat v kuhno da	nauš	suši zažgala, pa rižev vino zravn prnes, da	G

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani