nova beseda iz Slovenije
Hej, Friderik, pa kaj je ena sama ženska? Kot | morje | rib in biserov je svet poln najkrasnejših žensk | A |
In tudi prenizko ne smeš leteti, da ti jih | morje | ne zmoči.Če letiš previsoko, strmoglaviš. | A |
Svinjajo, ne pa tekajo. NELA: Pa na | morje | tudi.Plavat. | A |
psičja natura ... . / . / stran 34 . / Že duha | morje. | Že čustvuje. | A |
Trenutek premišljuje ... | Morje. | MILKA: Kaj morje? | A |
Morje. MILKA: Kaj | morje? | KLEMENT: Morje je začetek vsakega nepravilnega | A |
MILKA: Kaj morje? KLEMENT: | Morje | je začetek vsakega nepravilnega, nizkega in | A |
MILKA piše ... odgovor. Kje pa je | morje? | KLEMENT: Zdaj pride. | A |
mi je v ušesih zabučalo in v prsih vzvalovilo | morje. | MILKA odloži svinčnik, gleda Klementa, zahihita | A |
stran 145 . / Zlagoma, mirno čez Kras nad | morje. | KLEMENT: Treba je čez gladke in masivne previse | A |
MILKA: Tudi jaz jih ne maram. Jaz maram | morje. | Zabuči v ušesih. | A |
naj mi steče skozi kri, naj me objame kakor | morje. | KLEMENT: Ničesar ne razumeš. | A |
Valovi. Kot | morje | ...Nekdo nekemu dekletu šepeta na uho omamne | A |
3. Neskončno | morje, | razviharjeno. Najprej valovi v daljavi, ki se | A |
Bonomo in Trubar gresta ob obali. | Morje | pljuska ob breg. 4. | A |
asfalt, tri ure sem štopala, k Marjani... na | morje, | en klinc talijanski je rinil vame, čisto vame | A |
greš, kupim takoj jutri karte in zbeživa čez | morje. | LENČKA Lepo te prosim, molči! | A |
in omiljenimi robovi; valovijo kot prijazno | morje | in božajo čute kakor zrak v samoti velike višine | A |
vendar zveni zabrisano, kakor od drugod): Na | morje | ...S teboj grem na morje ... | A |
kakor od drugod): Na morje ... S teboj grem na | morje | ...Res, mogoče bi pa zdaj lahko šle na morje | A |
morje ... Res, mogoče bi pa zdaj lahko šle na | morje | ...Skupaj, in same ... | A |
(Očitajoče:) Nikoli nisi šla z menoj na | morje. | TEREZA: Mama ... | A |
Takrat so bili drugačni časi, ni se kar šlo na | morje, | kakor gremo dandanes ...Pa saj veš, kako je | A |
Pa saj veš, kako je bilo. Na | morje | sva hodila z otroki, v tisti zanikrni Dom, poln | A |
SVOJI ZEMLJI MOŠKI (zaupno in veselo): | Morje | in gora, to je naše življenje, to smo mi .. | A |
vedro): Naša dežela ... To so gore in reke in | morje | in jezera. Pa griči med polji, travniki in gozdovi | A |
pojdiva še malo na balkon. Mi boš narisala | morje, | polno ribic, pa sonce in jadrnico. ŠPELA | A |
vroča zadeva): Ah, vsi hočejo naenkrat oditi na | morje! | Saj v glavnem kar gre, samo če bi ti še nekaj | A |
oči. Ladja je plavala, proti soncu plavala, | morje | je prepevalo.Lepa Vida ni slišala morja, ni | A |
Lepa Vida je stala ob oknu in je gledala na | morje | in njene solze so kapale v morje.Takrat je potrkalo | A |
gledala na morje in njene solze so kapale v | morje. | Takrat je potrkalo na njeno srce, reklo je pred | A |
vriskal, od same norosti sem zalučil klobuk v | morje. | Čez tri tedne sem bil bolan od same bridkosti | A |
sem gledal proti morju ... zahotelo se mi je čez | morje | ... dom mi je bil pust in mrtev ...Po odmoru. | A |
poberi, Amerikanec, kar imaš, pa odtod, pa čez | morje! | Rekel sem, glej, ampak nisem storil, nogé so | A |
si zarad nje pretakal solze? In vse to slano | morje | izgubljeno, zapravljeno je bilo za ljubezen | A |
V telescu tako majhnem je zdaj vse hkrati: | morje, | čoln in veter: v očéh je tvojih plima in oseka | A |
v očéh je tvojih plima in oseka solzá - ko | morje; | čolnič je teló, ki plava po tej slani vodi; | A |
še in neizprosnejši ko lačni tiger in tuleče | morje. | BALTAZAR Pojdem tedáj, gospod, ne bom Vas | A |
Oboje imam rad. Belo | morje | Adrijansko, da je res.Pij! Alenčica, pij! | A |
Le pojdite! Vse naše ljudi bi spodil čez | morje. | Tam se bodete naučili, kaj je delo, kaj je denar | A |
Vseh Svetih na pot. Nič na Hrvaško, vse čez | morje. | Enajst torb imam še naročenih. | A |
v Ogulin, ne v Bosno, ne v Madžarsko. Čez | morje | bo treba.Daleč je to. | A |
si se v to Ameriko zaveril! Tako daleč, čez | morje! | Nikar, nikar! | A |
Kakor roža si! Čez | morje | sem se vrnil zaradi tebe, golobica moja!Ali | A |
Zimovka otrokom. Čez | morje | gre oče, čez morje!Oh, zakaj sem ga pustila | A |
Zimovka otrokom. Čez morje gre oče, čez | morje! | Oh, zakaj sem ga pustila, reveža! Pečarica. | A |
zamišljen, Dragi Ali, modri Ali? Glej veselja | morje | šumno, Kak to pôlje po dvorani! Káj stojíš tu | A |
»Jézero ti, kjé si, jézero nebeško? | Morje, | oj, domače ti Genezaréško? Da se skópljem v | A |
knjig v tolažbo rabiti ne morem. Zakopan v | morje | silne toge nikjer čeri rešilne zgrabiti ne morem | A |
preumeti znal veličja mojega strmine, ljubezni | morje | in miline, skrivnosti mojih globočine kako? | A |
želje duši bolni. Potopi se v učenih bukev | morje, | pretehtaj slavnih mož izreke stokrat, prirodo | A |
za vami skoro pridem, drage ptice. In šel si | morje | pit ‒ s pogledom žejnim zamaknjen v Adrije čarobno | A |
čutilom duška si dajal brezmejnim. In šel si | morje | pit ‒ bridkostnih ran zacelil nisi z žarkom | A |
padlim nebom izrodki kaosa postajajo gostoljubno | morje | 15. Nežen dežek ‒ Budov balkanski obraz moker | A |
Za lesove, za pogorje šlo je, šlo je v sveto | morje, | in nič več ga ni... Mir je, mir v poljani krasni | A |
nehanja se skrivajo, ne počivajo; se v globoko | morje | prelivajo, noter v črno mórje kesanja. Kam | A |
ji ušel skozi ustne sladké. In zasmejalo se | morje | prostrano in zasmejal se je lahni zefir in zasmejale | A |
ti v srcu želj rodilo si. O srce, kaj si mi | morje | postalo, da bodeš nove želje pokopalo, kot nekdaj | A |
stran 160 . \/ II Da, srce moje, ti si širno | morje! | Kako mračnó si bilo nekdaj! | A |
straha, poln nadej in poln nemira kot širno | morje, | gnano od zefira. IV Naj pijem, žena, vase | A |
da v grob bi stopal, stopa v vodó, ki pač v | morje | odnese ga, prej ko se bode okopal. Toda tam | A |
dajala, bi divje rože trgala in v | morje | jih metala - raje bi sama odveslala | A |
pomola do obzorja vodi sončna cesta, | morje | mi po njej prinaša iz globine bele sanje | A |
hčerkice, ste desetnice. . / . / stran 48 . / | MORJE, | SONCE IN JADRNICA Morje, sonce in jadrnica | A |
/ stran 48 . / MORJE, SONCE IN JADRNICA | Morje, | sonce in jadrnica, na golem otoku zasidrana | A |
ga do mesta. In zašló je solnce v sinje | morje, | mrak leží nad belim mestom Sihmom. In | A |
spet si solnce posijalo da spet si v temno | morje | palo, trpelo dvakrat je srcé? ... KAK | A |
Zulejka? Zemljo širno preletím na konji, | morje | vse na ladiji preplôvem; in če pridem solncu | A |
oblaki kakor jaše Omar proti morju. Kadar | morje | pred seboj zagleda mladi Omar v ladijo poskoči | A |
Omar v ladijo poskoči in preplôve vse široko | morje | dokler pride v krasni carski Stambul; | A |
mladi Omar in hinavec Ali. In ko pade v | morje | svetlo solnce, pade Ali na zemljíco hladno | A |
DIH MIR$ Objema te lahen dih mirú kot | morje, | molčeče v sladkem snù. Jutránjega mira | A |
poslanec ljubeznipolnih dnij. Kakó je krasnó to | morje | mirnó začarano gleda je moje okó. Potópil | A |
- kaj poleg tebe mi ves svet je mar? Če | morje | burno je svetá vrvenje, tedaj pa je ljubezen | A |
valu visokem zdrobi ga vihar, z ostanki se | morje | igrá. Saj to že davno sem na tihem slutil | A |
ravan. . / . / stran 39 . / Zašumelo je zeleno | morje | v toplem dihu iz Italije, mrak je padal | A |
mah, tam bom sanjal lepe dolge sanje, | morje | bo šumelo nad menoj. Na mojo pot ne trosi | A |
sonce gorí, vsa zemlja potaplja se v démantno | morje, | v polspanju, utrujena v prahu leží. Tam | A |
SULAMIT Kakó bleščí se | morje | to v demantih in kristalih, kakó pohotno | A |
mož, pri tebi jaz sem sama, krog naju | morje | je samó in pa nebó nad nama -“ ”Kakó me | A |
za menoj izteza že ročice; že padata v | morje | temnó ... Kakó me vabita s sebó - o ženka | A |
- kakó bi mogel biti? Strastí mogočno | morje | -- kdó bi znal upokojíti? Ne gleda | A |
oj vzdrami, svetlo sonce, brž potopi v | morje | se hladnó! Vzdramite se, oj bleščeče zvezde | A |
visokem zdrobí ga vihar, -- z ostanki se | morje | igrá. 15 | A |
sonce gorí, vsa zemlja potaplja se v démantno | morje, | v polspanju, utrujena v prahu leži. Tam | A |
ROMANCE SULAMIT Kakó bleščí se | morje | to v demantih in kristalih, kakó pohotno | A |
večerno, neskončen je ljubezni raj kot | morje | neizmerno -- A ljubček, ljubček, kaj molčiš | A |
smejejo ... Temnih, temnih, nerazrešnih misli | morje | tamkaj spi ‒ Ugasni, ugasni v globočinah noč | A |
z zmerno roko, poleglo se burno bi strastno | morje | in v radosti celi kipelo srce! Fin de siecle | A |
nad ladijo vesele utve poigravajo, sonce in | morje | peroti njihne poljubavajo. In nad ladijo mogočne | A |
smejejo ... Temnih, temnih, nerazrešnih misli | morje | tamkaj spi ‒ Ugasni, ugasni v globočinah noč | A |
čela ti ne potemnjuje; tako zamraženo menda | morje | strmi, vihar in zima vrh njega miruje. Prešlo | A |
nenavadno logični: če se ozreva navzgor, je | morje | bliže, če vizirava pokrajino, se dotikava v | A |
. / ENA Izpod zimskih vlaken se mi cedi | morje. | Tvoj dih, tvoj val, ki lačno liže prod. | A |
Ocean je neskončen. Rosna kapljica je ocean, | morje | je nebeško zlitje kapljic, dotiki so radostno | A |
Zunaj šumijo deževne kaplje ‒ lije, kot bi | morje | shodilo. Soča je slap, pogled skozi okno slep | A |
odsev čapelj ‒ krivica je biti sam. Rumeno | morje, | ki si sredi zelenja ... Deseti april Kot njiva | A |
Rena voda! Tebi je zmed vsih enaka, Kar se v | morje | jih iztaka, Od izhoda do zahoda. Od izvíra do | A |
spačeni svet zapustiva; Čez sinje, prostorno | morje | bežé Vetrovom, valovom se izročíva! Tam sredi | A |
Žarki na koži praskajo in grejejo. Višinsko | morje. | Med hojo Čez belo nebo zdrsn | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |