mlinarica (78)

skritih, potih kamenitih. »Dober večer, Bog daj,	mlinarica	mlada!« »Dober večer, Bog daj, duša golobrada	A
Ona gre pred kamen, žita vanj nameče... »	Mlinarica,	pridi, a ti, plamen, vgasni, da se pač ne vidi	A
118 PRIPOVEDNE PESMI 119 Knezov zet 119	Mlinarica	122 Moč ljubezni 126 Morski duhovi 127 Nevabljeni	A
vèndar knezov zet!« . / . / stran 122 . /	Mlinarica	Na vodi čolniček, v čolničku junak, na Kranjskem	A
ljudje kmalu navadili, da sta mladi mlinar in	mlinarica	bolj čuden par in ju niso nikoli preveč ogovarjali	A
predramil, ni mogel verjeti svojim očem. Mlinar in	mlinarica	sta si namreč že dolgo želela otroka, a sta	A
so zasijale v neizmerni radosti. Mlinar in	mlinarica	sta začutila, da se je zgodilo nekaj čudovitega	A
verjamem, da bi bilo zmleto.« »Je, ko mi je	mlinarica	za trdno obljubila.In veš, France kosi steljo	A
jastrebi in prežali na kokoši. K meni je prijokala	Mlinarica	in vila z rokami.Pobrali so ji skoro vse seno	A
Nikoli nisem verjel v coprnice, zdaj verujem.	Mlinarica	ga je uročila, dala mu je pijačo, ki mu je zmotila	A
je pijačo, ki mu je zmotila glavo in srce.	Mlinarica	je lepa ženska, vse coprnice so lepe.In hudobna	A
njegovo nehanje zares služilo narodu! -- No,	mlinarica	ni napačna ženska in Zlodeju, dasi se je postaral	A
izprašuj, zvezda mojega koprnenja, in odpri!“	Mlinarica	je hitela odpirat in kmalu so zaškripale duri	A
je okoli pasu ter jo poljubil na ustnice.	Mlinarica	se je zvonko zasmejala. ”Odkod prihajate	A
kdaj.“ ”Videla si me že in me poznaš, lepa	mlinarica,	čednostna vdova!Le hitro gor, le urno v izbo	A
kozarcev; sredi mize je stala visoka svetilka.	Mlinarica	je premerila gosta od nog do glave in se je	A
roko ter jo povedel k mizi. Očitno mu je bila	mlinarica	zelo pogodi, kar ni bilo popolnoma nič čudno	A
šentflorjanski v pohujšanje. ”Poznaš me, lepa	mlinarica!	Nisi me videla samo v sanjah, temveč srečala	A
Zlodej mi je ime.“	Mlinarica	se je zvonko zasmejala. ”Kako čudno ime!	A
pokusil malo gnjati?“ ”Takoj jo načnem, sladka	mlinarica!	Ti sodiš, da sem kancelist iz fare onkraj hriba	A
nameraval že zdavnaj. Zato sem prišel k tebi, lepa	mlinarica,	da te vzamem na svoj dom.“ Mlinarica se je	A
lepa mlinarica, da te vzamem na svoj dom.“	Mlinarica	se je hudo začudila, toda veselo je bilo njeno	A
Lahko je služiti tvojim ukazom, Dioniz!“ ”Ne,	mlinarica,	čakati ni mogoče; tako veliko je moje koprnenje	A
Ali te ni sram? Pojdi,	mlinarica,	v tiste kraje, kjer boš prodajala svoje blago	A
stoterim dobičkom!“ Navdušil se je bil Zlodej in	mlinarica	ga je poslušala z zamaknjenimi očmi. ”O sladka	A
je poslušala z zamaknjenimi očmi. ”O sladka	mlinarica,	delal sem ti krivico v svojem srcu, ko sem šel	A
/ stran 116 . / Čednostna je tvoja duša, o	mlinarica,	in lilija si med bahatimi, nedišečimi tulipani	A
Poljubi me!“	Mlinarica	se ga je oklenila z obema rokama. ”Le to	A
čaka vesela svatba.“ Urno se je oblekla lepa	mlinarica,	prepasala si je srebrn pas, čipkasto ruto si	A
svetile hiše. ”Kako lepa je noč!“ je vzdihnila	mlinarica	in se je privila tesno k njemu.Zlodej se je	A
* Počasi sta se izprehajala Zlodej in	mlinarica,	tesno objeta, po beli poti, po visokih ovinkih	A
srcu.“ ”Nevarnost je bila velika, moja lepa	mlinarica!	Povej mi po pravici in nikar ne misli, da govoriš	A
Odgovori brez hinavščine in izpovej svoj greh!“	Mlinarica	je zavzdihnila, pogledala mu je v obraz in njene	A
je tvoj ukaz! -- Blago ti je pri srcu, sladka	mlinarica,	zato ker si nastopila pot, ki ti je bila usojena	A
ljubim, o gospod!“ je izpregovorila tiho lepa	mlinarica.	”Zdaj vidim, kakor da so se duri odprle: zmerom	A
Torej ni potreba sočutja?“ je vprašala lepa	mlinarica.	”Prav nič ga ni potreba!	A
fanta boš zbudil, ki je zaspal,« oglaša se	mlinarica	iz podzemske luknje in precej potem pride z	A
tako čepela, ko nekdo glasno na vrata potrka.	Mlinarica	se je tako ustrašila, da se ni mogla z mesta	A
Kaj hočeva početi? Odpreti ne smeva!« pravi	mlinarica.	Ponkrac skoči na noge.	A
»Bog in sveta Mati božja pomagaj!« izdihne	mlinarica.	Ponkrac pa odrine zapah in odpre duri.	A
ranjen. Strahovito grdo je gledal, kakor je	mlinarica	včasi pozneje pravila.Drugi je imel neko košarno	A
začela mirno gristi skorjo za sredico. Mlinar in	mlinarica	sta se že tolažila, da ne bo nič hudega, da	A
grdogled je tako neznansko zarentačil, da je	mlinarica	strepetala, prijel skledo, kašo in žlico in	A
ganil več. Vidé moža mrtvega na tleh, začne	mlinarica	strahovito vpiti in na pomaganje klicati.Mali	A
le še mila, otožna misel nanje. Tako je tudi	mlinarica	s časom utolažila se in nekoliko pozabila nesrečne	A
imenovali, je tedaj zrasel v Ponkračevkini hiši.	Mlinarica	ga je rada imela in ga ni nikjer nič ločila	A
Janez jemal skrivaj otroku kruh, ki mu ga je	mlinarica	dala, in pozneje, ko je prisiljeni brat hlače	A
raztepli so mu iz gole porednosti. Edina	mlinarica	ga je rada imela in skrbela zanj ko prava mati	A
rada imela in skrbela zanj ko prava mati. Ali	mlinarica	se je bila jako postarala.Skrbi in nadloge so	A
prigodbi pride k meni neznana žena, mi pove, da je	mlinarica	iz mirnopeške fare in da hoče govoriti z mano	A
tudi ne z večjimi dohodki, kakor jih on ima.«	Mlinarica	me je pazljivo poslušala in rekla: »Vi ga že	A
meniha in zdaj tipa za vojakom, mlinar za Anne,	mlinarica	za mladeničem in padar za krčmarico, se krik	A
pločevinasti umivalnik na okenski polici.	Mlinarica	in mizar Domačija, ki naj bi bila stara vsaj	D
begunjski graščini Katzestein, vodila pa ga je	mlinarica.	Njegovi današnji lastnici sta sestri Veronika	D
legendarnega Schubertovega cikla samospevov Lepa	mlinarica	sta na naslovnici albuma navedena priimka znamenitih	D
temo pesmi Suhe rože iz cikla samospevov Lepa	mlinarica.	Schubert je praktično vse svoje življenje trpel	D
želela in bila uslišana. Cikel samospevov Lepa	mlinarica	je zame nekaj najlepšega, kar je človek uglasbil	D
Svet so ljudje	Mlinarica	z najboljšim olivnim oljem na svetu Olivno	D
ljudje spoznali. Ni si od nekdaj želela postati	mlinarica.	Njen oče je vinogradnik, ona pa ni marala veljati	D
79. Santorin, 80. Pazin, 81. skadenca, 83.	mlinarica,	85. Anelka, 86. Ostrava. Navpično: 84. N(ikola	D
brežine, pogled v korita pa je zdaj še lepši.	Mlinarica	je za izvirom Soče najbolj obiskana točka na	D
na 700 metrih dolžine kar 300 metrov padca.	Mlinarica	je v preteklosti izdolbla približno kilometer	D
skale pa so ponekod ustvarile naravne mostove.	Mlinarica	je samo ena od 16. točk od izvira do Bovca na	D
upravičeno razglašena za naravno znamenitost -	Mlinarica	se s slapom začenja in končuje Ko se odpravljam	D
Razorjem, leži idilična in odmaknjena krnica	Mlinarica.	Ko se spomladi začno topiti njena snežišča, se	D
spomladi začno topiti njena snežišča, se potok	Mlinarica	prek previsa požene v slap, ki pada v ozka in	D
prek slapov, ki prekinjajo njeno kratko pot.	Mlinarica	je v tisočletjih izdolbla pravo naravno mojstrovino	D
krušijo z apnenčastih robov. Tik preden se	Mlinarica,	v zgornjem toku tako neukrotljivo divja, mirno	D
slikovit vintgar, ki se odpre z zadnjim slapom.	Mlinarica	s slapom začenja svojo pot in se z njim tudi	D
6. avgusta 1998 Lepa	mlinarica	(Die schöne Müllerin D 795) je cikel dvajsetih	D
Schuberta poglablja, saj je bila njegova Lepa	mlinarica	zrelejša in emotivno pristnejša interpretacijska	D
nove oblike pesmi za glas in klavir (cikel Lepa	mlinarica,	1823). Umetnost pisanja ciklov samospevov, pri	D
najlepših pesemskih ciklov Franza Schuberta: Lepa	Mlinarica,	Labodji spev in Zimsko popotovanje.Kako velik	D
Valant posnel Schubertove pesemske cikle Lepa	mlinarica,	Labodji spev in Zimsko popotovanje Ko smo	D
najpomembnejše Schubertove pesemske cikle: Lepa	mlinarica,	Labodji spev in Zimsko popotovanje - za slednjega	D
interpretaciji vseh treh Schubertovih ciklov. Lepa	mlinarica	se začne z velikim optimizmom; mlad fant gre	D
***** Zadnja	mlinarica	na Gorjancih Osemdesetletna Jožefa Klepac živi	P
Vse življenje je bila gospodinja, čisto prava	mlinarica	vse do leta 1980, ko so se kamni dokončno nehali	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani