nova beseda iz Slovenije
Voglajne‒ Savinje zidali bodo Celjski veliko | mesto, | glavo Juga, novo Celejo, stari rimski enako | A |
Ta tolpa. Privalila se je v | mesto | od vseh strani. HERIČ Ulice so polne ljudstva | A |
To je tale listek. Zmeraj ga dam na vidno | mesto, | pač pa ga včasih zjutrajvseeno ne najde, ker | A |
na lovorikah. Danes se z nami raduje glavno | mesto, | jutri se mora vsa dežela.Ne smemo mirovati, | A |
lepe in ponosne zgradbe ne bo imelo vsako naše | mesto, | vsak kraj, sleherna vas. JANKO vzklikne | A |
MAREK: Z ustrelitvijo. Vse | mesto | se nam smeji.In mednarodna javnost tudi. | A |
sredi dopoldneva, na ulici je sijalo sonce, | mesto | je utripalo.Tam notri pa je vladala nenavadna | A |
zgledu pripravljajo Slovenski cerkveni red ... | mesto | in dežela sta zmedena ... res je treba nekaj | A |
je samota globokim dušam potrebna, da njeno | mesto | ni med tropom požrešnih in puhloglavih ošabnežev | A |
deželi, so leta tristo pred Kristusom, ko je | mesto | silno obogatelo, začeli služiti malikom, najbolj | A |
Ne pozabite tega!) Vergerij sede na svoje | mesto. | VERGERIJ: Ich aber sage euch - ich bin | A |
nadaljuje. Ampak vsi gradovi tod naokrog ... | mesto, | vse je še zmeraj z nami, z vami, Primož. | A |
gre med mizami): Vizita, mir. Vsak na svoje | mesto. | (Mimogrede izmakne Ženski z lutko lutko | A |
ozre. Volodja mu s prstom pokaže na njegovo | mesto, | Emerik se spet obrne k Ljubici. VOLODJA | A |
Fontainebleaujem. SIMON: Fontainebleau je | mesto, | če ne zamerite.Jaz sem zgodovinar. | A |
mizo, vse podre in spet vse postavlja na svoje | mesto. | VOLODJA: Kaj to pomeni? | A |
spet stvari na svojem mestu. Kdor ve za svoje | mesto | ... JOŽEF: ... se raduje svojemu deležu. | A |
težko. Ko človeka zaboli, ve, kje je njegovo | mesto. | Tekst gre potem sam od sebe. | A |
misel. Ali ni pri naši posojilnici ravno eno | mesto | prazno? MUREN Ravno to imam v mislih; samo | A |
glejte, jaz imam tukaj že spisano prošnjo za to | mesto. | Njemu je treba samo podpisati, in služba mu je | A |
Kaj mlatimo prazno slamo, ko ni nobeno takšno | mesto | prazno! LEŠNIK Naj se pa na novo ustanovi | A |
za vašo blaginjo! Pri naši posojilnici je eno | mesto | prazno. LEŠNIK V upravnem svetu? | A |
nobene žrtve. ČUREN Saj imate vendar še tudi | mesto | v posojilnici na razpolago. LEŠNIK Vem in | A |
prošnjo in jo pokaže Stoparju.) Ali gre za to | mesto? | STOPAR Da, ravno za to. | A |
je z vašo zadevo, gospod Kotnik? Ali vam je | mesto | zagotovljeno? KOTNIK Žal, da še ne. | A |
da sem se jaz umaknil, če pa stopi na moje | mesto | kdo drug in Kotnika prestreže!A da se to ne | A |
dobrote tudi drugim. Glejte, kmetje prihajajo v | mesto; | eni ne vedo, kam bi se obrnili, drugim je vseeno | A |
zmeniva zaradi hrastov. Potem se odpeljem z njim v | mesto, | da uredim prepis Ferjanove zemlje. TONA Treba | A |
zemlje. TONA Treba ti je hoditi na noč v | mesto. | MARTIN Prilika je. | A |
se menila z očetom. Če to narediš, pojdem v | mesto | in v kancliji raztrgam zemljiško knjigo.Jaz | A |
za hraste. Potem se odpelje s Cagliottom v | mesto. | FERJAN Dolgčas ti bo, ali ne? | A |
Glas je že bliže. LENČKA V | mesto. | Ali pridete kaj v vas? | A |
doma? LENČKA S Cagliottom se je peljal v | mesto, | da jutri prepiše Ferjanovo zemljo. URH hodi | A |
nesreče, blaženosti pa so zdrknile na edino pravo | mesto, | ne preblizu, ne predaleč ...Ležala sem zraven | A |
goste, vozili se bomo na Drenovo ... In pozimi v | mesto, | v gledišče in na plese ... Oh, - ne bilo bi me | A |
moderne toalete, kočije in konje, da se vozi v | mesto | na veselice.To je dovolj, drugega ni treba. | A |
preko trupel. Nina ne pojde v klošter, pojde v | mesto. | KANTOR: Nosi v svojih sanjah predragocene | A |
so ti napravili serenado in je vriskalo vse | mesto | pod tvojimi okni? Kakó si nam pravil takrat | A |
s prestola, na katerega vas je posadilo naše | mesto. | Ali to ni bil nikdar moj namen, - in kakšno korist | A |
gospostvaželjnosti so se pripodíli nad naše mirno | mesto, | - in tako dalje. FROLÈ: Torej boj do skrajnosti | A |
kdaj počastite, kadar pridete slučajno v naše | mesto. | STRNÉN: Nedvomno ... | A |
MAK: Vsekakor, vsekakor ... Naše | mesto | bi potrebovalo v državnem zboru bolj resnega | A |
rjá mirú na njih. Če še kedaj razburita mi | mesto, | z glavó mi plačata kaljeni mir!- Odtod vsi drugi | A |
poslalo, prosilo Julijine je oči, da bi svetile | mesto | njih na nebu.A če oči bi njene bile tam in zvezde | A |
smo na javnem trgu; poiščite si bolj samotno | mesto, | ali pa mirno se razgovorita; tukaj zijajo v | A |
najdem brata bosonožca iz reda našega, ki hodi v | mesto | bolnikom streč, da bi na pot me spremil; ko | A |
zlatá podobo njeno. In dokler stalo bo veronsko | mesto | ne bo podobe dragocenejše kakor podoba zveste | A |
na noben način. Vse ljudi ste pohujšali, vse | mesto | ste vznemirili.Prišli ste, kakor vihar, - in | A |
Obe dobro. TONE Odjahajta vsak na svoje | mesto. | FRANCELJ Še v roko si prej sezita. | A |
volil Tugomera, nego z večino je dobil prvo | mesto | moj protivnik Čeligoj, on je bil vojvoda. MENIH | A |
postavili mene . / . / stran 18 . / na ono | mesto, | ki je meni spadalo, nego njega, Čeligoja.Mislil | A |
dovoli, da se tvoje svetišče oskruni in da tvoje | mesto | zavzame bog, ki ga časte protivniki tvoji in | A |
čreda, ki se ji pravi narod, prvega mladiča na | mesto | izvoli, ki meni pripada, danes govori ta ženska | A |
pri Frankih, in nikogar več ne bodo volili na | mesto, | kamor je on spadal, katero je on zaslužil.Sedaj | A |
tistem hipu zablešči v čarobni luči ogromno | mesto, | večje od naše dežele.Samo: hočem, hočem, hočem | A |
gozdom kraj naše vasí, Tam grozne morítve je | mesto, | Tam tekla junaška je krí! »Turčínov ko listja | A |
Káj je péla ptica lastavíca? »Daleč, daleč | mesto | tam leží ti, Pa za mestom reka se valí ti, Reka | A |
bogato vzel si je nevesto, Bogatejše nima celo | mesto! | On junák je, víteške postave, | A |
In jaz prodám zdaj hleba več«; ‒ »Mesá zdaj | mesto | treba več, « Meščán Sekač se hvali ... Zvenčé | A |
nékdo Vso noč, dokler zor zarudí.« »Po menihe v | mesto | smo poslali, In prišli pobožni možjé; Pokropíli | A |
poveljnik? Petkrat že smo zrli mlaj na nebu, kar se | mesto | trdno nam ustavlja. Vse tovore smo zaman prestregli | A |
virček ne pronikne ni nad zemljo ni pod zemljo v | mesto. | Morda potlej Abdalah odneha.« | A |
Saj je umrla davno v prsih že ljubezen. | Mesto | sanj in solz srebrnih vlada zdaj razum železen | A |
izkušenj poln, trudnih nog, na duši boln v | mesto | sem se vrnil sam. V tujih rokah dom očetni, | A |
ne bodem od daleč te zrl, saj nisi ti Jeriho | mesto! | A jaz pa ne Mojzes, da prej bi umrl, ko prišel | A |
Mojzes, da prej bi umrl, ko prišel v to Jeriho | mesto. | In grozen je s tabo res, ljubica, križ, ker | A |
kakor da lehno pozvanja. Tam v globini krasno | mesto, | sredi mesta katedrala. Vanjo lepo je nevesto | A |
Zapustil sem Zapustil sem ljubljansko belo | mesto, | zapustil v njem sem ljubico nezvesto, obupan | A |
zdaj v kot in šel po širokem je sveti. In v | mesto | prišel, pred izložbo prišel in čeveljčke gledal | A |
ne lička? Zato, ker pijejo vodo gorjansko | mesto | cvička. Novejšim poetom »O, pesnikuj, prijatelj | A |
dobil še zraven, ženico, otroke redil. Od konca | mesto | hód′ obiskvát; povabi ga deklic oče al brat | A |
želi podobo milo, pozdravit′ prejšnjega veselja | mesto; | al srečno je prestala časov silo, al njeno mu | A |
ko z daljíne tok deroči. Odpodí ju hrupno | mesto, | lepi grad ju zasmehuje; gospodar samotne | A |
gleda mračno? Saj ne pleše več krog tebe | mesto | hrupno, glasno mesto, več ne bije divje petje | A |
pleše več krog tebe mesto hrupno, glasno | mesto, | več ne bije divje petje. In vasica bela | A |
Hamor dragi, bodi mi pozdravljen, in vse | mesto | in družina tvoja. Veselijo tvoji me darovi | A |
gnjeva. Vsak pokliče hlapcev stó na noge, v | mesto | Sihem tolpe vse drvíjo. ”Naj se vidi, ni | A |
v zadnjih solnčnih žarkih lesketá se belo | mesto, | - ali čuješ to šumenje kakor od hitečih | A |
Plavala je luna med oblaki, mirno spalo | mesto | je pod njó; in midva po cesti sva hodila | A |
. / . / stran 50 . / V sanjah težkih spava | mesto; | vse temnó, mrtvó; a tam gori v svetlih | A |
in objemi me ... Strašna je noč ... Kadàr vse | mesto | tam zunaj trudno, tiho spí, takràt trepečem | A |
bogat je! Kakšna škoda, da ne moreš z mano v | mesto; | pa bolehna si in nečem, da se mi kako | A |
Plavala je luna med oblaki, sladko spalo | mesto | je pod njó; a midvá po cesti sva hodila, | A |
1 V sanjah težkih spava | mesto; | vse temnó, mrtvó; a tam gori v svetlih | A |
Strašnà je noč ... Kadár vse | mesto | tam zunaj trudno, tiho spí, takràt trepečem | A |
je! ... Kakšna škoda, da ne moreš z mano v | mesto; | pa bolehna si in nečem, da se mi kakó | A |
pogled koprneči ljubega obraza. Trikrat | mesto | vse prehodim, kakor izgubljenec blodim | A |
zavpíje glásno: ”Maček, zdaj boš delal kes. V | mesto | te sodnija kliče; glédi, kje dobíš si priče | A |
Mérila molčé sta cesto in prišlà napósled v | mesto. | Tú se pravda je začela, dolga pravda. | A |
‒ razjeziti, razsrditi zborišče ‒ zborno | mesto, | zborovališče mrtvica ‒ duševna otopelost, | A |
te doline ‒ miru tu najdeš ti! Zdravstvujta | mesto, | visoko dekle ti, srce tu skameni ‒ Življenje | A |
te doline ‒ miru tu najdeš ti! Zdravstvujta | mesto, | visoko dekle ti, srce tu skameni ‒ Življenje | A |
pogledal sem na nebo visoko. Za mano zdaj je | mesto | in tlaki kamenitni, vse vrgel sem na cesto in | A |
zanke brvi trhle britve tanke . . . 53 | MESTO | I. | A |
jedi pelina, a mila zapoje V HUJE - POTLEJ V | MESTO | OB REKI, V MOST, OB REKI V MESTO - POTLEJ V | A |
- POTLEJ V MESTO OB REKI, V MOST, OB REKI V | MESTO | - POTLEJ V HUJE; sredi življenja nečesa stoji | A |
rezbari konglomeratno kripto Kokre. 61 | MESTO | II. Galanterija gube gledanj z geometrijo | A |
Mlade Anke brsti trpke brite tanke . . . 65 | MESTO | 1 TRG | A |
stavka iz romanov devetnajstega stoletja). | MESTO | (str. 55): da so temena bron, ramena bron (po | A |
naznanja; Po ulicah zgodnji ropoče voz, Izbuja se | mesto | iz kratkega spanja.” „Oj tiho, saj še ne žvergolí | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |