nova beseda iz Slovenije

mesar (510)


Ljubici): . . . Ti si pa umij roke, saj nisi      mesar.      (Odhaja.)   A
(Odhaja.) LJUBICA (za njim): Ti si      mesar,      Tilnik. VOLODJA (se obrne, pomenljivo kima  A
in pobiram klasje za vašo žetvijo. Včasih me      mesar      še pogledal ni.Seveda, za tisti košček mesa  A
tišči z levico, z desnico pa vrti ročaj. Kakor      mesar,      ko melje meso.Nato napolni kozarec z zmletim  A
Stopili so po Čarja, ki je bil sicer neke vrste      mesar,      toda opravljal je tudi padarske posle.In Čar  A
zaključil: 1 Mz 25,34. Amen, je rekel župnik Janez,      mesar      in kuhar sta začela razkosavatidehteče kose  A
črnega človeka, za katerega se je izkazalo, da je      mesar.     Vendar ni bil v ječi zato, ker bi goljufal s  A
z življenjem, to je s krvjo, ne smete jesti.      Mesar      mu je razložil, da je kri namreč duša in ker  A
veri, molila njegovo staro molitev, judovski      mesar      in nekdanji jezuit: Gospod, Bog moje rešitve  A
razveznjenimi škornji, cvileč prašiček, ki ga nese      mesar      pod pazduho, jezdec, pod katerim na trgu najprej  A
postava. Oblečena je v belo haljo kot kakšen      mesar      ali kemijski inženir, a prej mesar, kajti tudi  A
kot kakšen mesar ali kemijski inženir, a prej      mesar,      kajti tudi ta halja je polita z neko črno rdečo  A
moraš gnati živino, preden se te usmili kak      mesar!      Po ljubljanskem polju se lahko smejejo.   A
slišijo: � je hudič; baba gospodar pa volk      mesar!     ’Za ženo ni nedelje ne praznika, ker mora te  A
»Tomažon, ti pa tega ne umeješ. Dober      mesar      ti useka toliko, kolikor zahtevaš, slab pa preveč  A
je podprla Ema dokazovanje. »Nam vsaj daje      mesar      v Žvarovljah meso tako trdo,« »žvarasto,« je  A
ki . / . / stran 10 . / ni bil ne krčmar, ne      mesar,      ne pek, ampak načelnik krojačev, svojeglav in  A
se je oglasil krčmar Rožič in njegov sosed      mesar      in ponovila sta sodnikove besede še enkrat,  A
‒ Pri mesarju ali pri Dragarju?      Mesar      mu je lani in letos odvedel že toliko živine  A
kuhali juho in kavo. V nekem kotu je pobijal      mesar      mlado junico in njegov hlapec je deval ovco  A
deval ovco iz kože. . / . / stran 30 . /      Mesar      je bil tudi krčmar; na štiri kole je postavil  A
obrtno znamenje nad mesnico. In bi bil tudi      mesar      zadovoljen z njim, ako ga ne bi včasih izpraševat  A
hotela pri teži. Oškodovan pa ne bi bil samo      mesar,      oškodovan bi bil tudi in ne le tudi, marveč  A
jasno zavedal, kako se suče stvar, že je stal      mesar      pred sodno mizo, že ga je sodnik opominjal,  A
veleva, in ga zaprisegel. Zaprisežen si je      mesar      najprvo obrisal pot s čela in to je lahko storil  A
ni vajena služiti, shramba je prazna, pek in      mesar      sta jo vpričo vseh ljudi terjala za dolg ‒ kaka  A
ne vedo, kako bi nosile glave, in ali jim bo      mesar      jutri še dajal na puf. To sploh ni nobena služba  A
doumel, zakaj otroci tako prejokujejo, ko pride      mesar      pred hlev in odpelje telička v zakol.Ko bi bil  A
vprašala, ali misli prodati voli, ker se je oglasil      mesar,      in ali bi zorali praho na korenjišču.   A
sedanji Markešev koncipient, trgovec Miklausin,      mesar      Löschnigg, mizar Dimesch in lastnik restavracije  A
potegujete za učitelje!« se je vtaknil vmes      mesar      Löschnigg. »Oporekam samo neumestnemu  A
adjunkt, Florin se je pisal, čokat in težak, kakor      mesar.     Brke je imel omaščene in navihane, lasé lepo  A
Tam se je nehal ta prostrani svet.      Mesar      je imel pred hišo visoko skladovnico napol obtesanih  A
Ali ko veš, kako da je -- čemu me mučiš? Še      mesar      ubije vola na en mah ... čemu si me vabil nocoj  A
11. Na Peč pride      mesar      Na dan sv. Treh kraljev je bilo.   A
prevzeten in pil je, ti moj Bog, koliko je popil      mesar      iz trga.Pa ga je lahko na kaj in za kaj.  A
Pa ga je lahko na kaj in za kaj.      Mesar      ni zastonj popeval stanovske pesmi, kratke,  A
jedrnate: »Ni lepšega stanu, ko biti en      mesar,      je boljše bit' mesar kot  A
ko biti en mesar, je boljše bit'      mesar      kot grof in pa cesar!« Par  A
kot grof in pa cesar!« Par ur je že sedel      mesar      za mizo, in ko so prišli kmetje, je barantal  A
malo!« je odvrnil kmet. »Kaj!« se je hudoval      mesar.      »Potem kupim dekleta!«   A
Te daste zastonj in povrhu, kaj?« je dražil      mesar.      »Saj bi jim ne bilo slabo pri tebi,  A
predobro. »Kaj cvrtje, kaj meso!« je vikal      mesar,      »to vse nič ni.Pa je drugače to.   A
pa vsak dan dražji!« »Hehehe,« se je smejal      mesar,      »dražji.Pa kako dolgo.  A
»Vi ne veste vsi skupaj nič,« se je hudoval      mesar,      »ali ste vi od stanu?« »Vi mesarji veste  A
nekaj kupčije bo le!« »Na Peči,« se je začudil      mesar.      »Ne, tam gori ne prodajajo, in ona žena gori  A
»Ti, fant, postavno govoriš,« je dejal nato      mesar,      »sedi, za liter se ne bom kesal, četudi ne bo  A
pripomnil Šime in sedel. Proti mraku pa je      mesar      vstal in se odpravil s Šimnom na Peč.Po poti  A
Je preskopa in izbija cel dan.« In      mesar      je sam vase stokal, trudeč se po spolzki poti  A
grlo po kupčiji na Peči. Tako je prisopihal      mesar      na Peč in zaklical na ves glas: »Hej  A
Anže. »He, fant, kje so ljudje?« je vprašal      mesar      manj iz potrebe ko navade. »Poišči jih  A
modro Anže. »Poiščem tebe za ušesa,« je viknil      mesar      in pri tem neusmiljeno zadel z nogo v kolo izpod  A
merili s pogledi, ko je nenadoma viknil zunaj      mesar,      in so se v naslednjem trenotku odprla vrata  A
so se v naslednjem trenotku odprla vrata in      mesar      je vstopil. »Seveda, prej nima časa  A
če bomo ogledali pri luči živino,« je odvrnil      mesar,      »v temi so vse mačke sive, pa vse krave debele  A
naj sede. »Če spi, bo pa vstal,« je odvrnil      mesar      in se pridušil, da zdaj že ne gre brez kupčije  A
bi kravo laže pogrešala ko vola, pa da naj si      mesar      ogleda kako in kaj, nakar je mesar zapustil  A
da naj si mesar ogleda kako in kaj, nakar je      mesar      zapustil s Katro sobo, in sta šla ogledovat  A
Nedolgo zatem je bilo zunaj čuti jezne glasove.      Mesar      je kričal, in Katra je kričala in tudi Tomaž  A
znašel, je kričal. »Stošestdeset,« je vikal      mesar.      »Dvestopetindvajset,« je klicala Katra  A
Res so prišli v sobo in sedli za mizo.      Mesar      je izvlekel listnico z bankovci in naštel osemnajst  A
In začelo se je huje vpitje.      Mesar      je bil skoro že ves hripav, zakaj zdaj sta kričala  A
Katra. »Raje vržem vse v ogenj,« se je rotil      mesar      in neusmiljeno mečkal bankovce.Čutil je, da  A
dejal Tomaž. »Naj bo, triindevetdeset!« raste      mesar.      »Ne bo!« odkimuje Katra.   A
z glavo. »Pet, pa naj vse gre po -« se roti      mesar.      »Sedem!« pripomni znova posredovalno  A
»Dvesto!« jekne Katra.      Mesar      se je izkričal in zaman.Ona je nepremagljiva  A
rezirljivim pogledom gledala za njim. In res ni odšel      mesar,      obstal je na vratih. »Recite, no, pametno  A
»Dvesto!« odvrne Katra.      Mesar      zakolne in vrže k zmečkanim bankovcem še enega  A
dolguje Šime štiri desetice, katere je bil dal      mesar      za pastirja, in katere je bil spravil Šime,  A
papirja, prav takšen, kakoršnih je bil sinoči      mesar      naštel dvajset.Čudno se je zdelo Luki le to  A
pobiraške službe in da mora biti kak domačin, kakšen      mesar      ali živinski prekupec, ki kmete izdaja ...«   A
ni sodil med svoje stanovske drugove. Močni      mesar      je bil Zorut iz ulice svetega Antona, šibki  A
ne kolnite.« »Kaj sem klel?« se je začudil      mesar.      »Trdite torej, da je gospod Bandel uvedel novo  A
bil pravi hrust. Tega hlapca je prvi skusil      mesar      Klemen Melinc iz Tolmina.Ko se je hotel ruvati  A
Na mostu čez Sočo je srečal gručo Tolmincev.      Mesar      Melinc jih je vodil. »Kaj hočeš v Tolminu z  A
napolnili. Tokrat je prišel po opravkih v Solkan      mesar      Janez Pavšič iz Kronberga.Slišal je, da so prišli  A
posinjelem licu. »Je doma, je,« je zaklical      mesar      Melinc iz Tolmina, tisti, ki je bil svojčas  A
Hudič!« je vzkliknil tedaj za njim tolminski      mesar      Melinc. »Sam se je obesil.«  A
šum množic. »So že tu,« je zdajci zaklical      mesar      Zorut. Res se je počrnila ulica od cerkve svetega  A
govorili bolj tiho kakor glasno, kakor da se boje.      Mesar      Zorut je gledal mirno čez nje.Bil je za glavo  A
pa ga žena kam poviti ne bo imela. Čul ga je      mesar      Zorut.Imel je enega otroka, pa še tisti ni hotel  A
ga vsakdo, toda groš!« »Kar daj,« je rekel      mesar      Melinc trdo.Modrijan so ga klicali po domače  A
Pravice so hoteli Kamnjani.      Mesar      Melinc je ščuval, čedajskih kapomažo Manfredo  A
»So! Melinc,      mesar      v Tolminu.« Fortunat Heler na Mostu je bil bolj  A
je potrdil nekdo, »ki bi sam sodil pod meč!«      Mesar      Zorut je menil tako. »Bi sodil, bi!« je pritrdil  A
bi!« je pritrdil Zorutu dobrodušen sosed.      Mesar      se je razburil: »Nekdo se je oglasil, ki ni  A
birič ali pa dacar.« S temi besedami je položil      mesar      svojo roko onemu na rame in povedal: »Taljanut  A
prestara in pregrda.« »Si pa Res!« je hotel imeti      mesar      po sili dacarja. »Ali imam Resov nos?« je vprašal  A
Ali imam Resov nos?« je vprašal oni zateglo in      mesar      se je vdajal. »Pa vsaj birič si.  A
Ljudem je bila beseda všeč.      Mesar      je odnehal.Dobrovoljni človek se je tedaj povsem  A
« »O jej,« se je zasmejal      mesar      Zorut, »zdaj so te pa le birmali!« Sredi med  A
Trnovega, imenovan Škilè, in pa Miha Rebolj,      mesar      iz Kravje doline.Le-ta je bil prišel, da bi  A
le bolj postrani, pijanec pa v prvi vrsti.      Mesar      je Čeljustnika takoj naprosil, naj mu mešetari  A
kaj praviš o naših cesarjih, Škilè?« vpraša      mesar.      »Kaj čem reči, pri moji duši?  A
Gospodje pa gospodje! In denar imajo!« dostavi      mesar.      »E, kaj boš!  A
Sakstum!« »No, no!« je hitel      mesar.     »Kdo jih pa nima!  A
Sakstum!« »Ljudje govore to in ono!« je modroval      mesar.      »Govore, govore!« je pritrjal Škilè. »Poglej  A
cenejšega? Kaj bi rekli k mesnici, kjer pobija      mesar      velikega vola?Če bi vam zadoščala vol in sekira  A
Maruše: pek je prodajal na eni strani ulice,      mesar      pa na drugi, zatorej sta imeli prilike dovolj  A
neumno gledal predse kot volič, katerega je      mesar      prelahno udaril po glavi. Škof je dalje govoril  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA