nova beseda iz Slovenije
drobne zvončke ... ali kaj takega ... zavij ga v | mehko | žensko krilo ... že nošeno krilo ... položi ga nemara | A |
Ubiješ se! TONČEK nazaj pride: Saj je | mehko | doli ‒Če ravno ene dve, tri dinje zmečkam ‒ | A |
potegne s postelje Irmino kombinežo ... gneteš | mehko | glino. DEDAL: Tudi živim, če ne zameriš. | A |
- saj je zmirom bolna, ne le nocoj! - Bolj | mehko. | Ne, tako me ne glej, s temi očmi! | A |
nisi izročena... NINA se skloni k njemu; tiho, | mehko: | Zmirom bom mislila nate, dragi... zmirom mi bo | A |
Rajši vrv okrog vrata. Ani, | mehko: | Anica, ubožica, kakšna je tvoja mladost. | A |
me, da postajam sentimentalen. Moje srce je | mehko. | Jaz hrepenim po svoji nevesti ... DOLINAR: Justin | A |
očmi, - ne preostane mi ničesar drugega. Bolj | mehko: | Oprostite mi, kar sem vam storil žalega v zadnjem | A |
KANTOR strahoma, vzburjen: Tako zgodaj?... | Mehko, | proseče: Francka, daj mi roko zdaj...Bog s tabo | A |
Stojita čisto blizu drug ob drugem, govorita | mehko, | mirno, kakor iz sanj. DOLINAR: Vsako noč | A |
ga je dala Jacinta: Topel hram! PETER: In | mehko | posteljo - POPOTNIK: Mehko posteljo! PETER | A |
hram! PETER: In mehko posteljo - POPOTNIK: | Mehko | posteljo! PETER: In kruha zadosti - POPOTNIK | A |
rumenjaka, pa so ti jo vendar stolkli že tako na | mehko | kakor jajce.Začel si se pričkati z nekom, ki | A |
CANKAR plane: Ni mogoče! KREISOVA | mehko, | počasi: Res!Zdaj se spominjam! | A |
Besnost se je polastila moje duše, srce, prej | mehko | in dobro, okrutilo se je v neznanem sovraštvu | A |
(Iztrga se mu.) Amerikanec slabo in | mehko. | Kaj me res ne ljubiš, Ema? Emica, kaj je mogoče | A |
oblast. Ko smo v mladosti plavali zlati, v | mehko | smo zibel legli na noč, pesem zapela lepo je | A |
zemlja lepa! Nekoč bodem pal brezčuten, mrtev v | mehko | tvoje krilo ‒ pa zdaj bi živ na tebi žaloval | A |
Prišel nocoj sem k tebi spat, imaš li posteljo | mehko? | « S tresočim glasom vzkliknem jaz: »Kdo si, neznani | A |
da golčiš kot grlicam golobec, brez duhá in | mehko | brez srčnosti! Proti vzhodu dvigne meč v desnici | A |
dušo, in ogreje čustva v njenem hramu sladko, | mehko, | kot pomladno sonce, kdo naj dopove ‒ oh tako | A |
O majniku nas slavec čara, ko v pesmih toži | mehko | bol, a čara tudi nas Njagara, ko z gromom stresa | A |
tabo zveni! . / . / stran 118 . / Slovo | Mehko | mi tako je v duši ... jeli radost, jeli bol? | A |
hitiš čez visoko obočje k nižinam obzorja v | mehko | naročje vesoljnega morja, sonce nebeško! Poslušaš | A |
Adrija, jaz v nedrija sem bil zamaknjen takrat | mehko | valovanje, poslušal strastnih usten zdihovanje | A |
63 . / in se zarila v njegovo čisto, | mehko | dno - od nekdaj sem ljubila vodo povsod | A |
Utrújen sem jáderno hitel domú, predrága, ti v | mehko | naróčje! Krog naju vse polno je slávca glasú | A |
po vaseh je pel prijaznih; vsak je ljubil | mehko | srce, vsak je mile pesmi hvalil. Ne | A |
imeli ste nemírne sanje; in vodíla sem Vas v | mehko | pôstelj, raz teló sem vzela Vam obleko, | A |
prikloni, da v očí ji vidi sladke, in rokó ji | mehko | stisne in šepeče ji zaljubljen: ”Duša | A |
Luna je vstajala, strune so sanjale arijo | mehko | iz Margarete. Daj da poljubim tvoj beli | A |
mu leží oblak, okó strmí v daljavo ... In | mehko, | plašno k njemu se gorkó teló privije, | A |
spomladanskih dneh, ko sije sonce z ljubeznivo, | mehko | toploto, se suší in poka filistejska skorja | A |
njegove mladosti. . / . / stran 96 . / Čudovito | mehko | mu je pri srcu in takrat začuti jasno kakor | A |
prikloni, da v oči ji vidi sladke, in rokó ji | mehko | stisne in šepeče ji zaljubljen: ”Duša | A |
utrujenosti, -- da čutim prvikrat njeno zoprno | mehko, | opolzko teló, njene mokre, težke lase, -- da | A |
vršičke imajo ‒ . / . / stran 85 . / VEČER To | mehko | ono je zvonjenje iz tihih, nepoznanih dalj | A |
vroče spanje, v skrivnostno nočno šepetanje tak | mehko | prosi, vabi nas ... v njem daljne, nepojmljive | A |
in resnosti! . / . / stran 99 . / Večer To | mehko | ono je zvonenje in tihih, nepozabnih dalj ‒ | A |
spim, a te dem na roko, dem, pogladim te prav | mehko | ‒ daj, zagruli, prijazni mi ptič, in zaspi in | A |
O PRILIKI Prvo telo je že imelo možnost. V | mehko | meso bi bilo enostavno zarezati znak, a so okoliščine | A |
noč hitijo. Ukrade zviška sapa se večerna; | Mehko | v nji rosne breze šelestijo... Ubožice solzé se | A |
Ave Marija! se zvon oglasi. V | mehko | zasanjanost kresne noči na goličavah kresovi | A |
mi dal! Vsa čista je, kot sonca žar svetal | mehko | čuteča je, kot slavca pesem Vso svojo lepo dušo | A |
dokler je ne odpeljejo. Jeseni naložijo vame | mehko, | dišečo otavo otožne spomine na minulo poletje | A |
samo dlani in kolena. Tam nikoli ne padem v | mehko, | zeleno travo, v kateri človek zajoče od želje | A |
izbere strop, . / . / stran 42 . / kjer obesi | mehko | gnezdo; prazen je le moj, edin, ker nesreče | A |
drobno gnezdo skrbno spleta, da spal bi nežni rod | mehko. | A meni svet je ves odcvetel, zaprt in slep sem | A |
tančico. Oni jo gledajo, grizejo z očmi v njeno | mehko | telo. Ploskajo. | A |
blatnim dvoriščem veter hladan je razprostrl svojo | mehko | dlan. In sonca sijaj. | A |
taktu bijo, v prsi me žgo. Rad bi kot nekdaj | mehko | valovanje sanj, sklonil bi se nad mrzlim jezerom | A |
pomiri; ko ugasne nad pokrajino razdrto, se v | mehko | temo duša potopi. Sopotniku Če si stopil do | A |
Žalostna roža povesi glavo, dekle utrga cvet z | mehko | roko, v dom ga ponese svoj: »Tu mi vonj sladki | A |
popje odpirajo. Poljube si kličejo nežno, | mehko, | nevidno mi pota slovesa zastirajo. Čakam ... | A |
besedje o rečenem veje jug in kakor da se mi | mehko | postilja in kot da legam v avlični zasuk med | A |
ples smrti? Neka ljubezen zadovoljno kima; ti | mehko | jezdiš na njej in me vabiš. Po tebi drsim | A |
prišel iz hiše in zagledavši me rekel nenavadno | mehko: | »Domov pojdi in Rezi pomagaj!Drva ji nosi in | A |
zunanjo obvezo in dovolil dečku uživati tudi drugo | mehko | in kašnato hrano. * * * V teku svojega življenja | A |
prijetne vožnje, zakaj njej je tako toplo in | mehko, | da bi kar zaspala.Meni je bilo manj ugodno, | A |
morja. V nasprotni smeri pa sapa mršči v Kanalu | mehko | sivo vodo med vrstama čolnov ob bregu. In od | A |
predse. »Ni hudoben, saj vi to bolje veste,« je | mehko | rekla Karla.»O fantu mi je pravil davi; če ne | A |
Tudi zadišijo. In velika lipa vsa | mehko | šumlja in mlad fant pleza skozi veje na vrh | A |
vanjo svoje srepe oči. »No, nunca,« ji je | mehko | rekla in se branila joka. Za Fani da že vé, | A |
in zdaj se nasloni na okno, da se njene prsi | mehko | vdajo ob okenskem okviru.Ne, to je vse kakor | A |
do kolkov. A katero je bolj ohlapno in bolj | mehko, | da se mahedravo krotoviči, ko si tisti, ki ga | A |
upogljivi stolček in naravnal čezenj nabuhlo in | mehko | gumo, razvil rjuhi, ju ob straneh spodvil in | A |
kocu in tiščal z dlanmi toplo lepenko, ki se je | mehko | vdajala.Nisem bil lačen, odkar sem kašljal, | A |
trudil, mi je vendar bilo, kakor da imam v dlaneh | mehko | živo bitje, mladega belega zajčka, in toplota | A |
Rahla morska sapa je odpihovala pripeko s telesa | mehko | in vztrajno, a vendar v presledkih kakor usta | A |
in pri tem zbrano uživa, da se v zeleni vodi | mehko | vije okoli robov ostrih školjev.Pa zraven trdovratna | A |
Pogrinjalo, ki je preslegasto, platno pa sivo in | mehko. | Zapirala je vrata. | A |
In jeza tudi nad nebogljenim telesom, ki se | mehko | prižema in je krotko in pohlevno, namesto da | A |
koc in tiščal z dlanmi toplo lepenko, ki se je | mehko | vdajala, ko da je krotko pripravljena sprejeti | A |
zastonj trudil, mu je bilo, ko da ima v dlaneh | mehko | živo bitje, mladega belega zajčka, in toplota | A |
prejšnjo nedeljo prijel za roke in jo previdno in | mehko | pritegnil k sebi, je njeno telo vzdrgetalo in | A |
je šla z desno dlanjo čez čelo. »Sedi,« je | mehko | rekel. »Da,« je šepnila. | A |
Poskusi.« »Morebiti se še,« je | mehko | rekel.»A ne več takó hudo.« | A |
Rikovim hrbtom. Pa ne hodi, podrsava, narahlo, | mehko | in spoštljivo podrsava, in to je zaradi tega | A |
jeklene in jezik jeklen, medtem ko je vse drugo | mehko | in ranjeno v tebi. Tedaj se je ustavil. | A |
bo skočila, si misli. Narahlo jo ujeti in jo | mehko | prižeti k sebi, nasloniti glavo na ramo in ji | A |
prinesla gospa Amalia, zakaj sredi razvalin je | mehko | sijala tista majhna freska. Na vlažnem, na pol | A |
posmehljivo. »In se ti zdi, da je malo?« je skoraj | mehko | vprašal. »O, ne skušaj me tolažiti, veš. | A |
je hvaležna za zgodbo, ki je vzbudila v njej | mehko | in naklonjeno bližino.Človeško srce se rado | A |
in trd predmet. Oblaki so se skoraj spajali z | mehko | travo in tudi redki kamni so v vlagi in zelenju | A |
ustnicah; tedaj si ustnice gotovo prikličejo | mehko | opojnost zrelega sadu, in takrat se najbrž šele | A |
mrke ciprese v parku. »Ne govori tako,« je | mehko | rekla.Kakor da jo je ranil in hkrati, kakor | A |
rekel. »Saj ni naredil nič hudega,« je spet | mehko, | a zavzeto ugovarjala. Izpustil je njeno ramo | A |
nje! »Ne govoriva več o politiki,« je tedaj | mehko | rekla. »Prav,« je hladno rekel. | A |
odsotno sprejela, zatem pa sta se njuni ustnici | mehko | razdvojili, kakor se razdvojita dva gladka režnja | A |
kako se vzpenja na prste; v prsih, ki so se | mehko | ugnetle ob njegovih, je čutil, kako se je otroško | A |
držala ob licu, čez čas pa je nepričakovano | mehko | pritisnila svoje ustnice nanjo. Vznemirjen ji | A |
zagledala v njegove oči, obenem pa mu skrbno in | mehko | vrnila poljub. Potem sta šla. | A |
poglavitni. Spet se je konica ogljene paličice | mehko | vdajala in puščala za sabo vodoravno temno sled | A |
ovija pogrebno ozračje.« »Saj razumem,« je | mehko | rekla. Njena dlan je pogladila njegovo roko | A |
zidku; njeni prozorni in breztežni žarki so se | mehko | dotikali motne in težke zmesi, ki je temno človeško | A |
vtisniti vase oblike telesa, ki je bilo prožno in | mehko, | obenem pa trdno v dlaneh na njegovem vratu. | A |
ropotuljico,« je rekel. »Ne govori tako,« je | mehko | rekla. Potem je s sunkom glave vrgla lase s | A |
kamni zarožljali. Lucianino telo je postalo | mehko | v krotkem pričakovanju.Naenkrat pa se je zasuknilo | A |
da se je šaljivost odsrkala. »Kaj ti je?« je | mehko | vprašal. »Nič. | A |
Luciana je molčala. »Kaj nisi?« je že skoraj | mehko | vprašal. Luciana je naprej molčala. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |