nova beseda iz Slovenije

mehko (2.874)


drobne zvončke ... ali kaj takega ... zavij ga v      mehko      žensko krilo ... že nošeno krilo ... položi ga nemara  A
Ubiješ se! TONČEK nazaj pride: Saj je      mehko      doli ‒Če ravno ene dve, tri dinje zmečkam ‒  A
potegne s postelje Irmino kombinežo ... gneteš      mehko      glino. DEDAL: Tudi živim, če ne zameriš.  A
- saj je zmirom bolna, ne le nocoj! - Bolj      mehko.     Ne, tako me ne glej, s temi očmi!   A
nisi izročena... NINA se skloni k njemu; tiho,      mehko:      Zmirom bom mislila nate, dragi... zmirom mi bo  A
Rajši vrv okrog vrata. Ani,      mehko:      Anica, ubožica, kakšna je tvoja mladost.   A
me, da postajam sentimentalen. Moje srce je      mehko.     Jaz hrepenim po svoji nevesti ... DOLINAR: Justin  A
očmi, - ne preostane mi ničesar drugega. Bolj      mehko:      Oprostite mi, kar sem vam storil žalega v zadnjem  A
KANTOR strahoma, vzburjen: Tako zgodaj?...      Mehko,      proseče: Francka, daj mi roko zdaj...Bog s tabo  A
Stojita čisto blizu drug ob drugem, govorita      mehko,      mirno, kakor iz sanj. DOLINAR: Vsako noč  A
ga je dala Jacinta: Topel hram! PETER: In      mehko      posteljo - POPOTNIK: Mehko posteljo! PETER  A
hram! PETER: In mehko posteljo - POPOTNIK:      Mehko      posteljo! PETER: In kruha zadosti - POPOTNIK  A
rumenjaka, pa so ti jo vendar stolkli že tako na      mehko      kakor jajce.Začel si se pričkati z nekom, ki  A
CANKAR plane: Ni mogoče! KREISOVA      mehko,      počasi: Res!Zdaj se spominjam!  A
Besnost se je polastila moje duše, srce, prej      mehko      in dobro, okrutilo se je v neznanem sovraštvu  A
(Iztrga se mu.) Amerikanec slabo in      mehko.     Kaj me res ne ljubiš, Ema? Emica, kaj je mogoče  A
oblast. Ko smo v mladosti plavali zlati, v      mehko      smo zibel legli na noč, pesem zapela lepo je  A
zemlja lepa! Nekoč bodem pal brezčuten, mrtev v      mehko      tvoje krilo ‒ pa zdaj bi živ na tebi žaloval  A
Prišel nocoj sem k tebi spat, imaš li posteljo      mehko?     « S tresočim glasom vzkliknem jaz: »Kdo si, neznani  A
da golčiš kot grlicam golobec, brez duhá in      mehko      brez srčnosti! Proti vzhodu dvigne meč v desnici  A
dušo, in ogreje čustva v njenem hramu sladko,      mehko,      kot pomladno sonce, kdo naj dopove ‒ oh tako  A
O majniku nas slavec čara, ko v pesmih toži      mehko      bol, a čara tudi nas Njagara, ko z gromom stresa  A
tabo zveni! . / . / stran 118 . / Slovo      Mehko      mi tako je v duši ... jeli radost, jeli bol?   A
hitiš čez visoko obočje k nižinam obzorja v      mehko      naročje vesoljnega morja, sonce nebeško! Poslušaš  A
Adrija, jaz v nedrija sem bil zamaknjen takrat      mehko      valovanje, poslušal strastnih usten zdihovanje  A
63 . / in se zarila v njegovo čisto,      mehko      dno - od nekdaj sem ljubila vodo povsod  A
Utrújen sem jáderno hitel domú, predrága, ti v      mehko      naróčje! Krog naju vse polno je slávca glasú  A
po vaseh je pel prijaznih; vsak je ljubil      mehko      srce, vsak je mile pesmi hvalil. Ne  A
imeli ste nemírne sanje; in vodíla sem Vas v      mehko      pôstelj, raz teló sem vzela Vam obleko,   A
prikloni, da v očí ji vidi sladke, in rokó ji      mehko      stisne in šepeče ji zaljubljen: ”Duša  A
Luna je vstajala, strune so sanjale arijo      mehko      iz Margarete. Daj da poljubim tvoj beli  A
mu leží oblak, okó strmí v daljavo ... In      mehko,      plašno k njemu se gorkó teló privije,   A
spomladanskih dneh, ko sije sonce z ljubeznivo,      mehko      toploto, se suší in poka filistejska skorja  A
njegove mladosti. . / . / stran 96 . / Čudovito      mehko      mu je pri srcu in takrat začuti jasno kakor  A
prikloni, da v oči ji vidi sladke, in rokó ji      mehko      stisne in šepeče ji zaljubljen: ”Duša  A
utrujenosti, -- da čutim prvikrat njeno zoprno      mehko,      opolzko teló, njene mokre, težke lase, -- da  A
vršičke imajo ‒ . / . / stran 85 . / VEČER To      mehko      ono je zvonjenje iz tihih, nepoznanih dalj   A
vroče spanje, v skrivnostno nočno šepetanje tak      mehko      prosi, vabi nas ... v njem daljne, nepojmljive  A
in resnosti! . / . / stran 99 . / Večer To      mehko      ono je zvonenje in tihih, nepozabnih dalj ‒  A
spim, a te dem na roko, dem, pogladim te prav      mehko      ‒ daj, zagruli, prijazni mi ptič, in zaspi in  A
O PRILIKI Prvo telo je že imelo možnost. V      mehko      meso bi bilo enostavno zarezati znak, a so okoliščine  A
noč hitijo. Ukrade zviška sapa se večerna;      Mehko      v nji rosne breze šelestijo... Ubožice solzé se  A
Ave Marija! se zvon oglasi. V      mehko      zasanjanost kresne noči na goličavah kresovi  A
mi dal! Vsa čista je, kot sonca žar svetal      mehko      čuteča je, kot slavca pesem Vso svojo lepo dušo  A
dokler je ne odpeljejo. Jeseni naložijo vame      mehko,      dišečo otavo otožne spomine na minulo poletje  A
samo dlani in kolena. Tam nikoli ne padem v      mehko,      zeleno travo, v kateri človek zajoče od želje  A
izbere strop, . / . / stran 42 . / kjer obesi      mehko      gnezdo; prazen je le moj, edin, ker nesreče  A
drobno gnezdo skrbno spleta, da spal bi nežni rod      mehko.      A meni svet je ves odcvetel, zaprt in slep sem  A
tančico. Oni jo gledajo, grizejo z očmi v njeno      mehko      telo. Ploskajo.   A
blatnim dvoriščem veter hladan je razprostrl svojo      mehko      dlan. In sonca sijaj.   A
taktu bijo, v prsi me žgo. Rad bi kot nekdaj      mehko      valovanje sanj, sklonil bi se nad mrzlim jezerom  A
pomiri; ko ugasne nad pokrajino razdrto, se v      mehko      temo duša potopi. Sopotniku Če si stopil do  A
Žalostna roža povesi glavo, dekle utrga cvet z      mehko      roko, v dom ga ponese svoj: »Tu mi vonj sladki  A
popje odpirajo. Poljube si kličejo nežno,      mehko,      nevidno mi pota slovesa zastirajo. Čakam ...   A
besedje o rečenem veje jug in kakor da se mi      mehko      postilja in kot da legam v avlični zasuk med  A
ples smrti? Neka ljubezen zadovoljno kima; ti      mehko      jezdiš na njej in me vabiš. Po tebi drsim  A
prišel iz hiše in zagledavši me rekel nenavadno      mehko:      »Domov pojdi in Rezi pomagaj!Drva ji nosi in  A
zunanjo obvezo in dovolil dečku uživati tudi drugo      mehko      in kašnato hrano. * * * V teku svojega življenja  A
prijetne vožnje, zakaj njej je tako toplo in      mehko,      da bi kar zaspala.Meni je bilo manj ugodno,  A
morja. V nasprotni smeri pa sapa mršči v Kanalu      mehko      sivo vodo med vrstama čolnov ob bregu. In od  A
predse. »Ni hudoben, saj vi to bolje veste,« je      mehko      rekla Karla.»O fantu mi je pravil davi; če ne  A
Tudi zadišijo. In velika lipa vsa      mehko      šumlja in mlad fant pleza skozi veje na vrh  A
vanjo svoje srepe oči. »No, nunca,« ji je      mehko      rekla in se branila joka. Za Fani da že vé,  A
in zdaj se nasloni na okno, da se njene prsi      mehko      vdajo ob okenskem okviru.Ne, to je vse kakor  A
do kolkov. A katero je bolj ohlapno in bolj      mehko,      da se mahedravo krotoviči, ko si tisti, ki ga  A
upogljivi stolček in naravnal čezenj nabuhlo in      mehko      gumo, razvil rjuhi, ju ob straneh spodvil in  A
kocu in tiščal z dlanmi toplo lepenko, ki se je      mehko      vdajala.Nisem bil lačen, odkar sem kašljal,  A
trudil, mi je vendar bilo, kakor da imam v dlaneh      mehko      živo bitje, mladega belega zajčka, in toplota  A
Rahla morska sapa je odpihovala pripeko s telesa      mehko      in vztrajno, a vendar v presledkih kakor usta  A
in pri tem zbrano uživa, da se v zeleni vodi      mehko      vije okoli robov ostrih školjev.Pa zraven trdovratna  A
Pogrinjalo, ki je preslegasto, platno pa sivo in      mehko.      Zapirala je vrata.   A
In jeza tudi nad nebogljenim telesom, ki se      mehko      prižema in je krotko in pohlevno, namesto da  A
koc in tiščal z dlanmi toplo lepenko, ki se je      mehko      vdajala, ko da je krotko pripravljena sprejeti  A
zastonj trudil, mu je bilo, ko da ima v dlaneh      mehko      živo bitje, mladega belega zajčka, in toplota  A
prejšnjo nedeljo prijel za roke in jo previdno in      mehko      pritegnil k sebi, je njeno telo vzdrgetalo in  A
je šla z desno dlanjo čez čelo. »Sedi,« je      mehko      rekel. »Da,« je šepnila.   A
Poskusi.« »Morebiti se še,« je      mehko      rekel.»A ne več takó hudo.«   A
Rikovim hrbtom. Pa ne hodi, podrsava, narahlo,      mehko      in spoštljivo podrsava, in to je zaradi tega  A
jeklene in jezik jeklen, medtem ko je vse drugo      mehko      in ranjeno v tebi. Tedaj se je ustavil.   A
bo skočila, si misli. Narahlo jo ujeti in jo      mehko      prižeti k sebi, nasloniti glavo na ramo in ji  A
prinesla gospa Amalia, zakaj sredi razvalin je      mehko      sijala tista majhna freska. Na vlažnem, na pol  A
posmehljivo. »In se ti zdi, da je malo?« je skoraj      mehko      vprašal. »O, ne skušaj me tolažiti, veš.  A
je hvaležna za zgodbo, ki je vzbudila v njej      mehko      in naklonjeno bližino.Človeško srce se rado  A
in trd predmet. Oblaki so se skoraj spajali z      mehko      travo in tudi redki kamni so v vlagi in zelenju  A
ustnicah; tedaj si ustnice gotovo prikličejo      mehko      opojnost zrelega sadu, in takrat se najbrž šele  A
mrke ciprese v parku. »Ne govori tako,« je      mehko      rekla.Kakor da jo je ranil in hkrati, kakor  A
rekel. »Saj ni naredil nič hudega,« je spet      mehko,      a zavzeto ugovarjala. Izpustil je njeno ramo  A
nje! »Ne govoriva več o politiki,« je tedaj      mehko      rekla. »Prav,« je hladno rekel.   A
odsotno sprejela, zatem pa sta se njuni ustnici      mehko      razdvojili, kakor se razdvojita dva gladka režnja  A
kako se vzpenja na prste; v prsih, ki so se      mehko      ugnetle ob njegovih, je čutil, kako se je otroško  A
držala ob licu, čez čas pa je nepričakovano      mehko      pritisnila svoje ustnice nanjo. Vznemirjen ji  A
zagledala v njegove oči, obenem pa mu skrbno in      mehko      vrnila poljub. Potem sta šla.   A
poglavitni. Spet se je konica ogljene paličice      mehko      vdajala in puščala za sabo vodoravno temno sled  A
ovija pogrebno ozračje.« »Saj razumem,« je      mehko      rekla. Njena dlan je pogladila njegovo roko  A
zidku; njeni prozorni in breztežni žarki so se      mehko      dotikali motne in težke zmesi, ki je temno človeško  A
vtisniti vase oblike telesa, ki je bilo prožno in      mehko,      obenem pa trdno v dlaneh na njegovem vratu.  A
ropotuljico,« je rekel. »Ne govori tako,« je      mehko      rekla. Potem je s sunkom glave vrgla lase s  A
kamni zarožljali. Lucianino telo je postalo      mehko      v krotkem pričakovanju.Naenkrat pa se je zasuknilo  A
da se je šaljivost odsrkala. »Kaj ti je?« je      mehko      vprašal. »Nič.  A
Luciana je molčala. »Kaj nisi?« je že skoraj      mehko      vprašal. Luciana je naprej molčala.   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA