meč (2.195)

PRIZOR Herman in Jošt Soteški. HERMAN	Meč?	Čemu ta meč?	A
Herman in Jošt Soteški. HERMAN Meč? Čemu ta	meč?	JOŠT Njegov meč.	A
Čemu ta meč? JOŠT Njegov	meč.	HERMAN Njegov? JOŠT Navadno meč prehaja	A
Njegov meč. HERMAN Njegov? JOŠT Navadno	meč	prehaja od očeta na sina, ta pa se vrača od	A
blazine ... na mehke in dišeče ... Oskrunjen celjski	meč!	Proč ž njim!	A
Odnesi ga v mojo spalnico. JOŠT Ta	meč	je kakor vdovec, spati bo moral sam. HERMAN	A
vdovec, spati bo moral sam. HERMAN Kadar	meč	postane vdovec, se možje vlačugajo.Kako je ž	A
Razumem, vse razumem in sklenil sem: Tvoj	meč	ti vrnem in zlati ključ gradu ti izročim nocoj	A
nemarnem, dejal bi, neprevidno. Tu, glej, tvoj	meč	‒ in tu je ključ.Skupaj zavladava, skupaj razpredeva	A
v spalnico, se vrne, raztrga verige, zgrabi	meč.	FRIDERIK Bij se, ti stari volk.	A
Ne boj se, draga moja, presliši podlosti, moj	meč	ti je zaščita. VERONIKA se mu izvije: Ko	A
Takšne so zdaj postave. JOŠT vleče	meč:	Izpred oči.Če ne, po tebi je.	A
‒ Ha! Da bi zdaj	meč	imel!Se bliža.	A
roka ... (vzame nekam novejši bajonet) ...	meč	keltskega bojevnika... Honza vzame bajonet	A
Kaj je storil, vprašam. VALPET: (pobere	meč)	Meč smo mu vzeli.Grozil mi je.	A
je storil, vprašam. VALPET: (pobere meč)	Meč	smo mu vzeli.Grozil mi je.	A
« Gospodje so različni, zastave se menjajo,	meč	se pa zmeraj enako suče ...Kdor ga zna.	A
In vem, kaj znam. Kako gre	meč	lepo skozi (pokaže na Trubarju) ... tule, da	A
... in potem sem si rekel: Fant, če že imaš	meč	v roki, če že znaš mahniti z njim ... zakaj	A
obrazu, kri mu teče izpod las, Vojak ima v roki	meč,	Jurij skuša izdreti svoj meč, vendar ga v tem	A
Vojak ima v roki meč, Jurij skuša izdreti svoj	meč,	vendar ga v tem hipu Vojak že prebode skozi	A
trebuh. Jurij se prime za trebuh, Vojak izdre	meč,	Jurij pada, Vojak se zadenjski umika, potem	A
Jezus ... denar ... TRUBAR: In kapa ... in	meč	.., in pisma! JANEZ: Še malo vode, prosim	A
žametom ... za vsak drek se stepete in potegnete	meč	... Bog vas bo štrajfal... tiste vaše kurbe	A
tudi. Zadnjič sem videl kaplana, ki je nosil	meč.	Kaj bo kaplan z mečem!	A
Abraham in Baltažar nastopita SIMSON Moj	meč	je pripravljen; le začni, jaz ti varujem hrbet	A
BENVOLIO Prišel sem, da mirim, le vtakni	meč,	in ako ne, miriti mi pomagaj! TIBALT Kaj	A
TIBALT Kaj?	Meč	in mir?Sovražim to besedo kakor pekló, kakor	A
CAPULET Kak trušč je to? Haló, moj dolgi	meč!	GROFICA CAPULET Ne meča - bergljo, bergljo	A
- bergljo, bergljo dajte mu! CAPULET Moj	meč	sém, pravim!Stari Montague vihtí svoj meč tam	A
Moj meč sém, pravim! Stari Montague vihtí svoj	meč	tam in me zasmehuje. Montague oborožen	A
Slugi. Moj	meč	sem, fant! Zase.	A
še ostalih osem. Ali boste že potegnili svoj	meč	za ušesa iz nožnice?Le ročno, drugače boste	A
Potegne. ROMEO Dragi Mercutio, daj, vtakni	meč!	MERCUTIO Halo, gospod!	A
povej, da mu razdenem vražji stan! Potegne	meč.	LORENZO Stoj z blazno roko!	A
vidim; Romea zasleduje, ki je bil nasadil ga na	meč.	- Stoj, Tybalt, stoj!	A
hotel je ulomiti grob; in moj gospod je précej	meč	potegnil proti njemu; jaz sem pobegnil in poklical	A
plačevati. Veliko vojsko pripeljejo k nam in krvavi	meč	prinesó. DRUGI STAREC Joj, joj, joj!	A
večer, ko Neklon vstane in zavpije: »Kje je moj	meč?	«Ogledamo se in zapazimo, da so Franki skrivaj	A
Glej, nobeden se ne umakne. TUGOMER potegne	meč:	Prekleti lopovi! VOJAKI izdero meče.	A
TUGOMER Hu, proč.	Meč	mu iz roke pade, oči si pokrije. ZORISLAVA	A
hlapce z bičem na tvoj hrbet. JANKO potegne	meč:	Le strahopetec žuga s hlapci, brani se! FRIDRIH	A
/ stran 42 . / FRIDRIH Kaj, slivar ima	meč	tudi za kaj drugega nego za igračo? JANKO	A
JANKO Za grofovske lopove! FRIDRIH potegne	meč:	Ti kmet! JANKO Pokaži, da znaš z železom	A
JANKO Meni? Izdere	meč.	HERMAN Pobijte ga!	A
asírske roké.« »In tvoje sinóve poklal bo naš	meč	In tvojih hčera ne boš vídela več.« »Pa, kar	A
hčera ne boš vídela več.« »Pa, kar jih naš	meč	ti pomôril ne bó, Čuj, vsak nam kot sužen pokôril	A
čut ljubezni, Glavi vdihnil si modrósti dúha,	Meč	oblasti dal si roki moji! Glej, kakó naj ločim	A
« »Ti sanjaš tu sanje stoletne, Ob boku ti	meč	rjaví, Tam zunaj, tam zunaj pa národ, Tvoj	A
zaslovél:« »Kaj pravim ti, Krištof moj dragi: Opaši	meč,	vzemi svoj ščit! Pojézdi mi dol na Posavje Gospôdo	A
trpečim bratom sam trpeč, za domovino v roki	meč,	v trpljenju mož, v ljubezni zvest, za radost	A
Vse nič! Zaman si uma	meč	nabrušam. Kaj videl bi, da se zapah odpre?	A
tihi dom stopili moj. Junak je mlad zavihtel	meč	krepko veleč: Tu, četa moja, stoj! Obrnil name	A
stran 140 . / uklonimo se sovragom, bratje!«	Meč	odpaše Abdalah si z ledij. meče strani vržejo	A
in mehko brez srčnosti! Proti vzhodu dvigne	meč	v desnici, a levico na srce polóži in govôri	A
na srce polóži in govôri, branil li pravico	meč	je tvoj, in govor tvojih usten, ko naskoke si	A
trudnim borcem. V lice mater Abdalah poljubi,	meč	opaše in oklep nadene. Govori mu mati te besede	A
te besede: »Kdor želi in slavne smrti išče,	meč	samo ga spremlja na bojišče A z oklepom prsi	A
manj vse razdejal bi general, jaz v srce ti le	meč	poslal, le vanj. Je vzor li tvoj uradnica, ne	A
v sočustvovanji, če nas tujega gorja presune	meč,	ali je v ljubezni, je v dejanji, tega, tega	A
junakam je sramota, de jih še obklada jarem.	Meč	opaši, Ojstrovrhar! hlapce zberi in tovarše	A
hlapce, po prijatlje bližnje pošlje, in si ójster	meč	opaše, róčno jezdi nad Turčine, spolnit voljo	A
globoka reka, Kolpa, ne vdržé ga turške straže,	meč	krvávi v močni desni, pred seboj drvi Bosnjake	A
‒ kako strašná slepota je človeka! Ko niso	meč,	sekira in lopata jih mogle, lakota nepremagljiva	A
zakriva, besede té tov′aršam reče zbranim: “Ne	meč,	pregnala bo nas sreča kriva. Le malo vam jedila	A
zmage, in skazal se je korenine prave, kjer suče	meč,	na čeli smrtne srage ležé sovražnikov trupla	A
mrtvih, al izdihjočih duše drage; vender ne	meč,	ne moč gradu trdnjave bogov ne more rešit′ slavnih	A
Bohinjskem sam jezéri stoji naslonjen na svoj	meč	krvávi, z očmi valov globoki brezen meri, strašne	A
poklica, povesta mu, de služi Nazareni. Po	meč	bi desna se bila stegnila, v ti priči se prikaže	A
zmoto jaz slepil rojake, ak bi ne bil dajal tvoj	meč	podpore, kdaj vgásnila bila bi kriva vera, bi	A
nam ne napoči, . / . / stran 170 . / pomóril	meč	je vse tovarše moje, beg je moj up, gójzd je	A
postava mrzla, čudno bleda; v koščeni roki	meč	drží. In skloni se nad ljubo dete,	A
in dóm, ne čákajmo na néba gróm; naš	meč	pravíco pribojúj, izdájnika naš meč kaznúj	A
naš meč pravíco pribojúj, izdájnika naš	meč	kaznúj. V pogúbo nas je kralj poslàl,	A
več solzá ne bi za tabo točil, smrti njega	meč	bi moj izročil ... Reci, da se motim, draga	A
Ni‐li močna moja roka, ni nabrušen li moj	meč?	“ ”Loči naju Alboin, loči naju čase večne	A
krví ti še prevèč, naj jaz oskrunim še svoj	meč?	“- -	A
je vina še preveč, saj ni pretežek še moj	meč	...“ ”Oskrunjen naj ne bo tvoj meč, saj	A
pretežek še moj meč ...“ ”Oskrunjen naj ne bo tvoj	meč,	saj tu je vina še preveč ...“ In lepo lice	A
Po žezlu vsakdo hrepení, že v roki vsakdo	meč	drží. Ne nagne še se beli dan, pa zadivjá	A
Kacijanar slavni, ne porósi mu okó se bistro;	meč	opaše, pa zasede konja in odjaše v diru skozi	A
Kacijanar, dvigne se mu v prsih silna duša,	meč	zablisne se mu v roki močni in preseka jezdeca	A
brata, -- vreden nisi, da bi padel v boju;	meč	krvníkov ti končaj življenje, naj ubije te	A
izdajstvo tvoje ...!“ In zastoče Ivan Kacijanar,	meč	mu pade iz roké junaške in jetník je sredi	A
vladarju? Ali naj bi čakal, da zablisne	meč	krvníkov njemu se nad vratom? Čakal naj bi	A
Henrik do prestola, . / . / stran 105 . /	meč	krvavi mu drží desníca, po dvorani zrè okó	A
izkušenj, le bodočnost v prsih spi kakor v nožnici	meč	brušen! Hvala vam za vse, ljudje, in za to mojo	A
prirohní Gorjé! sam turški paša, Kervavi v roki	meč	vihtí, Zdaj bije ura vaša! Pa ‒ čudo čudovito	A
je vmés, Krí materna, ki jo prelil je sin! (	Meč	mu pade iz róke.) Oj, oj! ne poči, glava! mi	A
vsaj branila, Ko sem zavíhtel nánj pravični	meč!	Ko ležal v kervi je na tleh, kdo vé?	A
jih ščuje v mé! Čern se mi dela svet ‒ moj	meč!	moj meč! (Omedlévši se zgruzi Piladu v naročje	A
ščuje v mé! Čern se mi dela svet ‒ moj meč! moj	meč!	(Omedlévši se zgruzi Piladu v naročje.)	A
trop bleščeč skoz temno šviga noč, iz bliskov	meč	krepkó vihteč v razganja teme moč. In zmot,	A
skruneč, v nekrive in ljubeče ti strupen zadiraš	meč?	...	A
vsul na širno ravan; stoji in preti kot oster	meč	o boku junaka žareč in grozeč. V očeh se mu	A
razbilo; da jih videti ni več, téga kriv je tuji	meč.	Gori Ti gora, kljubvaš starosti stoletni,	A
je moje telo, s štirimi dlanmi. Jezdec vihti	meč,	spremlja ga vesoljni plamen. Enajst jih pelje	A
krivica, in s preobiljem luksus in kaprica in	meč	in plamen, sila in nasilje. A požrtija pri Trimalhij	A
razbilo; da jih videti ni več, téga kriv je tuji	meč.	Cvete dekletu rožmarin Cvete dekletu rožmarin	A
pa lahko druzega dobim.« Fantič izdere oster	meč,	odseka ljub′ci glav′co preč. Dekle je zajemalo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani