nova beseda iz Slovenije

max weber (53)


dvajsetih letih obširno obravnaval nemški sociolog      Max Weber,      pozneje pa je dobila v ekonomski znanosti svoje  C
zgodovina. Glede na to je imel nemški sociolog      Max Weber      še kako prav, ko je ugotovil, da so srednjeveški  C
zgodovinar znan kot sociolog. To je bil Nemec      Max Weber (     1864‐1920), eden največjih družboslovcev na prelomu  C
trdih desk s strastjo in z občutkom obenem« (     Max Weber),      lahko poleg lastnih praktičnih izkušenj najbrž  C
V kakšnem pomenu? Če bi bil      Max Weber      še živ, danes ne bi napisal knjige z naslovom  D
pohlepnostjo modernih rejcev. Kot je vedel že      Max Weber,      so poznali pohlep tudi prej - med natakarji,  D
monoteistične religije, v katerih je, kot se je izrazil      Max Weber,      človek pozvan, da se razume kot božje orodje  D
Je Nemčija v vojni?      Max Weber      je izhajal iz predpostavke, da odločitev o vojni  D
pustil politično popolnoma neizobraženo državo,      Max Weber      je isto rekel za Bismarcka.Bo zgodovina tako  D
zahodnega sveta, kot se je pred davnimi časi izrazil      Max Weber?       Nekako tako.   D
družboslovno analizo uvedla nemška sociologa      Max Weber (     1864-1920) in Ernst Troeltsch (1865-1923), ki  D
odvisno od drugih dejavnikov. Nemški filozof      Max Weber      je definiral moderno državo kot organizacijo  D
Deloma je to stvar navade in tega, čemur je      Max Weber      nekoč rekel »duh mrtvih verskih prepričanj«,  D
prepričljivost tudi adut novega. Tako je na primer      Max Weber      že leta 1894 v spisu Argentinska kolonistična  D
vsakič znova versko obarvane. Ko je sociolog      Max Weber      ob koncu 19. stoletja med prvimi poskušal prevesti  D
se je nemški sociolog in politični ekonomist      Max Weber,      najbolj znan po svojih tezah o protestantski  D
pred stoletjem dobro zavedal sociološki klasik      Max Weber.     Zaradi odprtosti, ki jo zahteva demokracija,  D
se je nemški sociolog in politični ekonomist      Max Weber,      najbolj znan po tezah o protestantski etiki,  D
spodarske kot kulturne in zato veliko močnejše. Že      Max Weber      je razmišljal o protestantski delovni etiki in  D
Čeprav pohlep ni dober, pa vseeno deluje.      Max Weber      je nekoč dejal, da družbeno ekonomske sisteme  D
ker so potem prišli drugi vplivi, na primer      Max Weber.      In že zelo zgodaj sem imel do Marxa zadržke,  D
njegova sposobnost delati in ustvarjati. Sociolog      Max Weber      je v kapitalizmu videl ostaline protestantske  D
neskončljiva.« »Že največji sociološki klasik      Max Weber      je svojim kolegom in prihodnjim generacijam sociologov  D
najslabšega v ameriškem značaju, nemški sociolog      Max Weber      pa ga je postavil za zgled »protestantske etike  D
»pravici« do nasilja, je sociološki klasik      Max Weber.     Predvsem premiki zadnjih desetletij, ki so relativizi  D
se je ameriški slikar in kipar ruskega rodu      Max Weber,      ki je s svojimi zgodnjimi abstraktnimi deli pripomogel  D
rodil nemški sociolog in politični ekonomist      Max Weber,      ki je bil najbolj znan po tezah o protestantski  D
bodo tako razstavljena dela umetnikov, kot so      Max Weber,      Arshile Gorky, John Graham, Willem de Kooning  D
ameriškimi umetniki so na razstavi zastopani      Max Weber,      Stuart Davis, Arshile Gorky, John Graham, Willem  D
Za to ni enostavne formule.      Max Weber      je imel karizmo - takrat, ko se je ΄»obnesla  D
se je ameriški slikar in kipar ruskega rodu      Max Weber,      ki je s svojimi zgodnjimi abstraktnimi deli prispeval  D
prvi sistematično obdelal znameniti sociolog      Max Weber.     Kapitalizem je Weber označil kot »najbolj usodno  D
kasneje na primeru protestantske etike pokazal      Max Weber.     V renesansi se Beseda samo zamenja za denar.  D
Kihotu podaril arhetip sanjača in idealista,      Max Weber      nam je dal pojem delovne vneme, ki jo ljudje  D
ni življenjsko pomembna«, kot je pred 90 leti      Max Weber      opisoval politike »za en mandat«. Nova (sicer  D
kapitalizem utemeljil na protestantski etiki (     Max Weber),      ne pa na vatikanskih trikih »gospodarjenja«.  D
se je nemški sociolog in politični ekonomist      Max Weber (     umrl 1920). 1872 Ustanovljeno je bilo Društvo  D
potrjuje v svojih najvažnejših monografijah (dr.      Max Weber,      dr. France Bučar, akademik dr. Lado Vavpetič  D
bi bili, kot je ugotavljal sociološki klasik      Max Weber,      profesorji in znanstveniki dokončno ob svojo  D
geslo: Religija je prevara! »Odčaral« jo je že      Max Weber,      ki je priznaval pluralnost religij, nato pa,  D
zmrzali Calvinovega puritanstva«, kot mu je rekel      Max Weber,      so bile nove ideje o sreči ter iskanju sreče  D
čemur bi se dalo reči protestantska etika. Torej      Max Weber.     Na eni strani nagnjenost k baročnosti in kiču  D
Zgodovina moje heroinske odvisnosti (Zlatko Blažič);      Max Weber (     Randall Collins). Pisec in urednik Bojan Tomažič  D
razlagati tudi družboslovci. Nemški sociolog      Max Weber      je denimo izjavil, da so elite najvišji prevladujoči  D
razširil svoj slavni »čas je denar«, ki ga je nato      Max Weber      v začetku 20. stoletja postavil za izhodišče  D
Politika kot poklic' zapisal znani sociolog      Max Weber.     Gre za zavest odgovornosti, ko človek doseže  G
zelo dobro sprejete poteze. Preveč, preveč,      Max Weber      bi se ob tem križal, kolega! PODPREDSEDNIK  G
prebral samo dva odstavka. Prej je bil omenjen      Max Weber,      jaz pa bi mogoče prebral dva odstavka iz dela  G
socialno- političnega okolja na gospodarski razvoj.      Max Weber,      nemški sociolog, je po navedbah IMD prikazal  P
Nekateri misleci, med katerimi je v ospredju      Max Weber,      so zagovarjali idejo, da mora kapitalizem podpirati  P
je globoko veren, pri čemer nemški sociolog      Max Weber (     za Kakaja se zanima, ker naj bi njegovi predniki  P
pospeševale razvoj nacij? Sociološki klasik      Max Weber      je pred natanko enim stoletjem ugotavljal, da  P
materialnem oziru, ni nova. Pred stoletjem je      Max Weber      zatrjeval, da ima zasluge za evropsko blaginjo  P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA