nova beseda iz Slovenije
božjo besedo po Svetem pismu, kakor jo je učil | Martin | Luther! Hrup, klici, prerekanje, vsi na | A |
Zdaj je prelom dokončen. In tega moj učitelj, | Martin | Luther, to vam povem, ni hotel.) BOHORIČ | A |
sveta Uršula. BUDINA: Čez krave je sveti | Martin, | čez svinje sveti Anton, čez kure sta sveti Gal | A |
oče LENČKA, njegova hči TONA, njegova rejenka | MARTIN, | kmet, sosed FERJAN, kmet, sosed SIRK, kmet MICA | A |
TONA Jaz že ne. | Martin, | ta ti posveti. LENČKA Kakšen Martin? | A |
Martin, ta ti posveti. LENČKA Kakšen | Martin? | Kaj sem pa jaz? | A |
stran 9 . / URH Koj jutri ga bomo, Tona; | Martin | ga dvigne s plugom.Sem ga že naprosil. | A |
prisluškovala razgovoru, si namigovala in ob imenu ‚ | Martin’ | se oba hkrati sunila s komolci: Kaj je, oče | A |
LENČKA Ni ne! | Martin | je tako rekoč že zavezan.Tono naj vzame, če | A |
Pravzaprav sami rekóvni pijanci. Edini | Martin | ni.Ta ga niti ne pokusi, kakor sama veš. | A |
Dvakrat za nič. | Martin | pa ni.Sam čudež se je bil zgodil, da mu je oče | A |
je pognal, no ‒ in danes, v nekaj letih, je | Martin | spet trden in raste ‒ ho ‒ to bo kralj krog | A |
Hvaležna mi bodi. Torej sedajle pride | Martin. | Da si mi pametna! | A |
postavi škaf na vodnjak ter odvija vreteno. | MARTIN | krepak, čokat fant nad trideset let.Je golorok | A |
Pokaže proti hiši. | MARTIN | Kako si pa nabrskana! TONA Tovorni osel je | A |
Vse vem. | MARTIN | sede na rob vodnjaka: Ali si huda, če vprašam | A |
si huda, če vprašam za Lenčko? TONA Nič. | MARTIN | Pa si. TONA Nič. MARTIN Tona, jaz se moram | A |
Lenčko? TONA Nič. MARTIN Pa si. TONA Nič. | MARTIN | Tona, jaz se moram oženiti. TONA Le daj se | A |
Ali ti kaj branim? | MARTIN | Taka se mi zdiš, kakor da bi mi branila. TONA | A |
sodili, da sem pripaljena, če bi ti branila. | MARTIN | Tona, ne govori tako. TONA Kako bi naj drugače | A |
za spotiko in napotjè. Potem pa naj bi se ti, | Martin | Lovrihov, pri meni ženil!Saj veš, da te odženó | A |
Tona vrti vitel. | MARTIN | Tona, na tak način se jaz ne bom ženil.Zato | A |
pogleda iz žganjarne, pričakujoč Martina. | MARTIN | Tona, ali si huda? TONA Nič. MARTIN Ali | A |
MARTIN Tona, ali si huda? TONA Nič. | MARTIN | Ali zahtevaš še kaj od mene? TONA Nič. MARTIN | A |
Ali zahtevaš še kaj od mene? TONA Nič. | MARTIN | Ali mi boš oklice ustavljala? TONA Nič jih | A |
vogel žganjarne in zagleda Martina. Kliče: | Martin, | pojdi no!Kje se pa obotavljaš? | A |
Kje se pa obotavljaš? | MARTIN | se naravna proti hiši, naredi en korak: Saj | A |
Samo glej, da ti Ferjan poti ne preteče! | MARTIN | Ferjan?Bomo videli! | A |
videli! Gre proti Urhu. TONA ko se Urh in | Martin | zapletata v pogovor, sede počasi na vodnjak | A |
URH Ali prideš jutri? | MARTIN | Z dnem sem s konji na njivi. URH Sedi, da | A |
URH Sedi, da se dogovoriva. | MARTIN | Saj je vse dogovorjeno.Le glejte, da ne zaležite | A |
Sedaj ni nikogar, da bi nastavljal ušesa. | MARTIN | Dobro.Ali ste kaj govorili z Lenčko? URH | A |
Ali ste kaj govorili z Lenčko? URH Govoril. | MARTIN | In? URH In? | A |
Zato pa boš moj zet ti in nihče drug. | MARTIN | Če bi se me pa le branila? URH Branila? | A |
Da bi slepomišila kot vse ženske teh let. | MARTIN | Ampak vendarle.Zdi se mi, da jo je Ferjan precej | A |
Zato je zanjo tem bolje, čim prej je pri vas. | MARTIN | Ali je zaradi Tone kaj omenila? URH Je, pa | A |
bo za tabo tiščalo, tem rajši te bo imela. | MARTIN | Saj tišče.Kozlinka venomer pošilja Cilo k nam | A |
Čim več jih bo, tem bolj ji bo všeč. | MARTIN | Ko bi me le malo tako rada imela, kot imam | A |
To ni za moža, kot si ti. | MARTIN | Pa me vendarle skrbi.Siliti je ne smete. | A |
Tono ali Kozlinko, Brčonko, katero hočeš. | MARTIN | Nikar tako ‒ saj nisem nič rekel.Zavoljo Tone | A |
Ali nima dosti? | MARTIN | Jaz je tudi ne pozabim. Sedmi prizor KMET | A |
SIRK Kaj pa posedaš tu? | MARTIN | Zavoljo krompirja se meniva. SIRK Aha! | A |
gre po žganje: Tako hud ni kot tvoj jezik. | MARTIN | Kaj pa voziš? SIRK Proso žanjemo. | A |
vemo. Na svatovščino me boš menda vendar vabil, | Martin? | MARTIN To je še daleč. SIRK Vidiš, da prav | A |
svatovščino me boš menda vendar vabil, Martin? | MARTIN | To je še daleč. SIRK Vidiš, da prav vem | A |
daleč. . / . / stran 23 . / Bog daj srečo, | Martin! | Izpije še ostanek. | A |
gruntec ne rodi drugega ko gobe. Ali pa ti, | Martin. | Če si ga sebi ne privoščiš, ga vsaj drugim. | A |
Če si ga sebi ne privoščiš, ga vsaj drugim. | MARTIN | Za to reč nimam denarja. MICA Skopuh! | A |
Mica, en frakelj na moj račun! MICA Slišiš, | Martin? | Sirk ima srce, ti ga pa nimaš. Gre v kolibo | A |
SIRK Le daj ji ga in ga meni pripiši. | MARTIN | Ali si neumen.Kruha bi ji kupil. | A |
MICA že pri vodnjaku, se ozre: Bom. | MARTIN | Ni prav, da takole puščaš konje. SIRK Sta | A |
SIRK steče mimo vodnjaka: Klete mrhe! | MARTIN | čez ramo: Ti si mrha, ti!Urhu: Pa se ne | A |
Tri banke sta več vredna. | MARTIN | No, kaj je? SIRK Sta že doma. | A |
‒ A, to sta konja! | MARTIN | Če bi bila moja vozila to pot, gotovo bi bila | A |
Slišiš, Urh, posodi mi pet sto ‒ sami smo, | Martin | bo za pričo. URH se praska po laseh: Ali | A |
Terjaj, pa jih imaš hitro petkrat toliko. | MARTIN | Kaj pa ti je sile? SIRK Pa koliko! | A |
SIRK Dolgove, če jih kupiš. | MARTIN | No, no, ni taka reč ‒ tvoji dolgovi. URH | A |
ohranim za tisto senožet, ki se moje drži. | MARTIN | Kot nalašč bi bila zate. URH iztegne roko | A |
iztegne roko: Pa pet sto. Udari! SIRK | Martin | za pričo: velja. MARTIN Bog daj srečo. | A |
Udari! SIRK Martin za pričo: velja. | MARTIN | Bog daj srečo. URH odpne telovnik, potegne | A |
Sedaj moram iti. | Martin, | ali še ne greš? MARTIN Précej pojdem. | A |
Martin, ali še ne greš? . / . / stran 27 . / | MARTIN | Précej pojdem. SIRK Že vem. | A |
URH Ali si razumel kupčijo? | MARTIN | Razumel. URH si mane roke: Vse Ferjanovišče | A |
URH Že grem. | MARTIN | Še mene povabi, Lenčka. LENČKA Zate je večerja | A |
in popazi na ogenj, da se ne pripali kuha. | Martin, | posedi še malo, koj pridem. Gre v hišo. | A |
Gre v hišo. Enajsti prizor | MARTIN | Lenčki, ki stopi pred vrata žganjarne: Kako | A |
LENČKA Kaj jaz, ti, ti! | MARTIN | Pri nas bi se tudi potrebovala takale gospodinja | A |
Manjka se jih. | MARTIN | vstane: Lenčka, kar tebe bom vzel.Skoči | A |
Kdo bi si bil mislil. | MARTIN | resno: Lenčka, zares te vprašam: ali bi šla | A |
LENČKA Jaz sem še vse premlada. | MARTIN | Saj nisem tako star! LENČKA Ne za tvojo starost | A |
za tvojo starost, za možitev sem premlada. | MARTIN | Ne maraš me, to je tvoja mladost.Za koga drugega | A |
Zakaj me zbadaš? | MARTIN | proseče: Lenčka, od otroka te poznam, vedno | A |
ne morem na prvo besedo obljubiti. Počakaj, | Martin, | to so težke reči.Gre za vse življenje. | A |
Gre za vse življenje. | MARTIN | Saj počakam, kakor težkó, samo ne reci, da | A |
Gre pogledat h kotlu. | MARTIN | se nasloni ob podboje in jo motri: Lenčka | A |
kolibe: Saj še ne veš, če bo kaj péstovati. | MARTIN | poči s palcem: Ho ‒ Lenčka ‒ ti in jaz!Fantičev | A |
Za hip obmolkneta. | MARTIN | Kako je Tona huda! LENČKA Saj je lahko, ko | A |
LENČKA Saj je lahko, ko se ženiš. | MARTIN | Pustiva to reč, Lenčka!Saj sem poravnal in | A |
Stopi k njemu. | Martin, | odloži, recimo, vsaj za eno leto.Ali boš? | A |
Ali boš? | MARTIN | Težkó, hudo težkó.Ampak tudi do sodnega dne | A |
tebe, če bi imel upanje. LENČKA Zahvaljen, | Martin. | Mu seže v roko. | A |
šepeta: Kaj je bilo? Sirk mi je rekel, da te je | Martin | snubil.Ali je res? | A |
sem zapeljal? Jaz še nobene, vaš ljubi zet | Martin | jo pa je. URH besen: Hudič je v tvojem gobcu | A |
Sonce sije skozi okna. Prvi prizor | MARTIN | struži pri peči sedeč ročico.Ko se dvigne | A |
Ko se dvigne zavesa, za hip umolkne. | Martin | preneha z delom in gleda proti kamri.Nato zakliče | A |
zelo snažno in domače okusno: Kaj pa hočeš? | MARTIN | preneha z delom in jo ves srečen motri: Zakaj | A |
Zato, ko vem, da mi nimaš nič povedati. | MARTIN | pusti delo in gre do nje ter jo boža po goli | A |
roko: Ne bodi no siten in še otročji povrhu. | MARTIN | Če te nekoliko pobožam!Kaj nisi moja? | A |
LENČKA vzdihne: Seveda sem. | MARTIN | postoji in gre spet k peči stružit.Po premolku | A |
prosimo, bo mož svojo ženo menda tudi smel, ne? | MARTIN | Če mi ne boš zamerila? LENČKA Če misliš, | A |
Če misliš, da bom, pa me nikar ne prosi. | MARTIN | Lenčka, tako mi je včasih hudo. LENČKA Komu | A |
Meni je tudi. | MARTIN | Ali nama bi tega ne bilo treba, za sedaj že | A |
LENČKA molči. | MARTIN | Vsega imamo, da se vsak skrije, kar jih je | A |
kam peljeva. LENČKA se obrne proti njemu: | Martin, | res ne vem, čemu mi to pripoveduješ?In kolikokrat | A |
jaz, ti si pa iz bajte, iz žganjarne doma. | MARTIN | Lenčka!Preneha z delom in jo motri. | A |
LENČKA Mar ni res? . / . / stran 35 . / | MARTIN | Lepo te prosim, nikar me tako ne žali.Lenčka | A |
Se spet obrne k delu. | MARTIN | Zato bi pa rad načel drugačen pogovor.Ali kaj | A |
Sem zares radovedna nanj. | MARTIN | Ko smo zadnjič grabili steljo pri Slevi skali | A |
LENČKA Saj nam ni nič pohodil. | MARTIN | Ali sem kaj rekel?Ko sem pa odpeljal voz stelje | A |
sosede za dovoljenje, kdaj naj se posmejem. | MARTIN | Le nikar se mi ne izvijaj.Ti čisto dobro veš | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |