nova beseda iz Slovenije

mana (971)


Nežka in zad obstoji. MATIČEK Naj gredó z      mana      dol na vrt, jim bom dal dinjo pokusiti, da se  A
vaša gnada; on je že tukaj bil, kadar so z      mana      govorili. BARON Da bi lagala!   A
Da te zlodej in tvoje špase! ‒ Tak tako boš z      mana      ravnala? GOSPA Al mari tvoje traparíje kaj  A
Nežka BARON sam pri sebi: Ne pride za      mana;      morebiti je notri ostala. NEŽKA tiho k Matičku  A
se metèž in hrup. In gledal sem, kako pred      mana      gine za zvezdo zvezda brez utrinka v noč, kako  A
sijaj. . / . / stran 136 . / »Vriskajte z      mana,      drugi smeli! Obilen je današnji plen; vi stenski  A
preroškega angela z neba. In kadar se zgrne nad      mana      krilat in vela poljubi mi lica, o da bi privrela  A
. / stran 6 . / Dekletam Padala nebeška      mana      Izraelcam je v pušavi; zginila je, ak pobrana  A
strele, lépo cvetje jim odpade. Roža, rosa ino      mana      naša je mladost, dekleta! Svétjem, naj ne bo  A
omamo: Za ušesi mi podihaš / nina nana / bodi      mana      / / Saj sem tvoja / nina nana / prosim dihaj  A
ga napadajo, se mora braniti. »Meni se zdi,      Mana,     « je dejal Tone počasi, »da ga ti ne poznaš prav  A
drugi ne puste pri miru,« ga je zagovarjala      Mana.     »Da je nagle krvi, to je res; a je tudi dobrega  A
samo poštene in dobre žene.« »Jaz se le bojim,      Mana,      da bo z ženo ravno tako ravnal kakor zdaj z  A
ravnal kakor zdaj z materjo. Ti se nama smiliš,      Mana,      očetu in meni.« »Usmiljenje pa že takšno!« je  A
8 . / »Usmiljenje pa že takšno!« je dejala      Mana      in se obrnila tako urno, da se je prevrnil in  A
dejala odločno in pobirala črepinje. »Poglej,      Mana,     « se je oglasil oče, ki je ravno vstopil, »kako  A
poznate Gašperja, zato mi branite,« je zaihtela      Mana.      Oče pa ji je rekel, da ji ne brani nič, samo  A
očeta, ki morata prenašati toliko sitnosti.      Mana      je ostala nevoljna kakor tista dekleta, ki najprej  A
Saj vemo, kakšne so svakinje.« »Saj se bo      Mana      tudi omožila,« je dejala Jerica.»Tvoj prijatelj  A
deček in nezaupljivo pogledal Toneta. »Kaj pa      Mana      doma?« je vprašala Jerica. »Pozdravlja te.  A
spodobi, to se mora reči,« je ugovarjala hči, »in      Mana      je gotovo vsa srečna.Taki mladeniči postanejo  A
prileže vsakemu! Doma je bil oče že odšel spat;      Mana      pa je še sedela pred hišo in čakala brata.Mirna  A
predrla, kak fantovski vrisk pretrgal tiho noč.      Mana      je ugibala, kdo bi bil spregovoril, kdo vriska  A
gospodinje, in brat in sestra sta se pozdravila.      Mana      je prinesla bratu večerje, sedla njemu nasproti  A
našo hišo! . / . / stran 20 . / Lahko noč,      Mana!     « II »Mana, Tone, pridita že vendar!« je klical  A
Lahko noč, Mana!« II »     Mana,      Tone, pridita že vendar!« je klical malega šmarna  A
ne hodi nikamor in ne pušča nikogar čez prag;      Mana      mu je postavila polno skledico hrane v kot in  A
ji je Tone s svojimi mislimi komaj dohajal;      Mana      je bila počasnejša; vse tri pa polne skrivnosti  A
Miha pometala šest Češnjičanov iz krčme. »     Mana,      ti ga boš ugnala,« se je zasmejala in stisnila  A
prezirljivo po vrstnikih iz drugih krajev. Jerica in      Mana      sta stali skupaj z Rozalo, da se ohladita in  A
in njegova nevesta. Kako se je mogla vendar      Mana      zagledati v te divje oči! »Pojdimo v cerkev  A
. / . / stran 27 . / »Gašper,« je vprašala      Mana,      ki se ni mogla se ločiti, »ali boš dal kaj odpustka  A
Jaz pojdem z očetom in s Tonetom,« je dejala      Mana.      »Gašper, pojdi še ti s Tonetom,« je zabavljal  A
pa vlekli, da bo od brad in od mize teklo.«      Mana      se je prisiljeno nasmehnila in zardela od sramu  A
oblastni Stol in kakor bel oblaček vrh Triglava.      Mana      in Jerica sta se ozirali skrivaj, kaj počenjajo  A
je zgodilo?« je pristopila Rozala in za njo      Mana      in Jerica. »Eh kaj!« je dejala ženska.»Tisti  A
prašiči.« Rozala se je zgražala na tihem in      Mana      je pobesila oči.Jerica je omenila, da morda  A
je molčal in si mislil, da je prav, da spozna      Mana,      kdo za njo hodi, in podobne misli so obšle Toneta  A
pa užaljeni. »Če si tako lačen,« je dejala      Mana,      »ga pa sam imej!« Tone je bil stopil k dekletu  A
sestri jabolka. »Oh, prav, Tone,« je dejala      Mana,      »da si dal kaj izkupiti dekletu.Jaz jih pa kupim  A
Fantje so bili odšli v krčmo pod vrhom.      Mana      in Jerica bi bili šli radi za njimi, a nekoliko  A
nadejal, da bo prijetnejše na tej božji poti.      Mana      je čutila, da se Gašper njenim domačim ni približal  A
Od tedaj imam mir. Kako ga bo      Mana      ugnala, pa ne vem, in jaz bi nobenemu dekletu  A
»Saj bo tebe tudi kmalu,« je dejal Miha. »     Mana      je huda, in Toneta si se ti že danes zbal.«  A
Ne govôri tako neumno! Kaj briga mene      Mana!     Jaz dobim, katero hočem, in če bo Tone kakšne  A
Gašperju hoče postati Klančar tast, Tone svak,      Mana      žena, dasi on ne mara zanjo; jaz pa se pregrešim  A
ni ljubilo ne njemu ne njej. »Meni se zdi,      Mana,     « je dejal tiho brat čez nekaj časa in prekrižal  A
vleče mesce in mesce. Seveda sem jaz ‒ veš ti,      Mana      ‒ bolj dolgočasen človek. Tem rajši bi imel  A
Gotovo je prišlo kakšno obrekovanje vmes.« »     Mana,     « je dejal brat in prijel sestro za roko, »meni  A
stran 45 . / »Mirno in pošteno,« je dejala tiho      Mana,      si obrisala oči in voščila bratu lahko noč.  A
pomladansko vreme, ki se trikrat na dan spremeni.      Mana      je žalostna, ker ni Gašperja od nikoder; jaz  A
da se mu ne bi kaj pripetilo, in ko je odprla      Mana      vrata, je porabil priliko, da se je izmuznil  A
Pozneje se bova še kaj videla.«      Mana      pa se je vse glasneje jezila, ko je slišala  A
dejala, »enega je imela in drugega lovila.« »Ej,      Mana,     « je pogovarjal Tone, »ti sodiš prehudo. Jerica  A
z drugom, nevesta z družico vabiti v svate.      Mana      je bila za to žalost že kar otopela, ko je morala  A
je slonelo gospodarstvo in gospodinjstvo. »     Mana,      jutri zjutraj pojdeva na Primskovo k Materi  A
je dejal oče zadnjo nedeljo pred adventom.      Mana      je molče prikimala in hvaležno pogledala očeta  A
zadosti trdni za tako pot?« je vprašala sočutno      Mana.      »Jaz sem se obljubil,« je dejal oče, in hči  A
kmalu ustavljena.« »Kaj pomaga to!« je dejala      Mana.     »Sum bo vendar ostal na Tonetu.«   A
bo vendar ostal na Tonetu.« »Od moje strani,      Mana,     « je dejal Bric, »leti sum vse drugam, in če  A
« »Oh, nikar ne sumniči, Janez!« je dejala      Mana,      ki je vedela, kam merijo besede.»Saj vidiš,  A
na temne smreke. V dolini je zapel zvon, in      Mana      se je zganila.»Na svatbo vabi, ki je bila meni  A
njim, da ne bi njena hoja njega priganjala.      Mana      se je delala, kakor da peša, da bi pregovorila  A
gnalo naprej in ljubezen do ubogega Toneta. Tudi      Mana      se je veselila, da prideta kmalu na goro, in  A
prilezla na vrh. Gori je vlekel mrzel veter, in      Mana      je zavijala očeta, ki je bil ves v potu, v debelo  A
dobila gorak zajtrk; odleglo pa očetu ni.      Mana      je bila v velikih skrbeh, kaj bi počela, ali  A
»Kako pa vam je, oče?« je vprašala v strahu      Mana.      »Ej, tako,« je mrmral mož.»V glavi se mi vrti  A
svojega sina, samo pomagati mu ne morem. ‒ Ti,      Mana,      kaj, če bi kdo šel po gospoda? Saj morda ni  A
mizo. »Kaj pa je, kaj pa vam je?« je zakričala      Mana      in se sklonila čezenj.Domači so prihiteli in  A
takega gosta. »Oh, pomagajte mi!« je tarnala      Mana.     »Saj vidite, v kakšno stisko sem zašla.  A
kako daleč imata do doma in kaj bi ukrenili.      Mana      je jokala zraven očeta, ki jo je bil zapustil  A
in molit za tujega moža. Dve noči je prečula      Mana      ob mrtvaški postelji, in studenec solza je usihal  A
vendar prostor narediti mlademu zarodu. Tone in      Mana,      ki sta bila vso to tolažbo preslišala, nista  A
prerokovati, da se bo Jerica kmalu kesala. Tone in      Mana      nista razumela ničesar; prikimal je zdaj on  A
prijatelja.« »Menda vendar,« je dejal Bric.      Mana      in Rozala pa sta se jokali in v tej splošni  A
preselila?« . / . / stran 79 . / »To ni nič,      Mana,     « je ugovarjal brat.»Ljudje so povsod dobri in  A
Kmetovala sta oba, kolikor je bilo treba;      Mana      je gospodinjila, Tone je mizaril in čebelaril  A
bila Jerica takšna, kakšne so šele druge!« In      Mana      se ni hotela ločiti od brata. Dan je šel za  A
letom. »Če boš priden, Janezek,« je že dejala      Mana      Bricovemu sinku, »dobiš še enega bratca.«In  A
dve sestrici. Botra sta bila vedno Tone in      Mana.      Bricu se je množila rodbina.Tonetu in Mani premoženj  A
Zato je prav želela, da bi se omožila tudi      Mana      in da bi dobil Tone drugo nevesto, ker bi se  A
ki bi utegnila priti do njenih ušes. Toda      Mana      je odklanjala hvalo in usluge in odzdravljala  A
odločne žene. S pozornim očesom je spremljala      Mana      Gašperjev zakon in čakala nekako tako kakor  A
vem, gospod župnik,« je prihitela v delavnico      Mana,      ki je poslušala za durmi.Obrisala si je s predpasnik  A
oba kriva, prav oba.« »Od kod pa ti to veš,      Mana?     « je osupnil župnik in se ji tako pomenljivo  A
stran 102 . / »O, Tone,« se je zagovarjala      Mana,      »to je pa druga. Tukaj je treba govoriti natančno  A
vstal in si poiskal pipo. Medtem je prišla      Mana      in porožljala z orehi.Otroci so se obrnili zdaj  A
Francek je lezel s Tonetovih kolen spet dol.      Mana      je vprašala takoj, če je bil gospod župnik pri  A
njo posvetovat. . / . / stran 104 . / »Oh,      Mana,      pustiva, kar naju nič ne briga!« ji je segel  A
župnik bo vse v red spravil,« se je vnemala      Mana;      »zakaj jaz sem mu vse natanko razložila.Saj  A
Ali naj se zgodi nova nesreča? Pojdiva medve,      Mana!     « Obe sta prihiteli pomagat.  A
hiši; le pogleda naj, kako lete ljudje vkup.      Mana      pa je prigovarjala Jerici, da naj se vrne lepo  A
umolkne eden, je prepira konec. »Oh, ljuba      Mana,     « je tarnala Jerica, »ti ne poznaš mojega moža  A
Kako pa, da sta se tako sprla?« je tolažila      Mana.      »Oh, gospod župnik je prišel k nam, da bi naju  A
to bom pa Gašperju jaz razložila,« je dejala      Mana.     »Saj je bil gospod župnik najprej pri nas.  A
in potrpi, Jerica, potrpi!« Tako je spravila      Mana      Jerico nazaj proti domu in šla potem pomagat  A
neumno gledal in osupel poslušal, kako se je      Mana      posvetovala z gospodom župnikom; potem pa se  A
106 . / Rozala se je tresla od razburjenja;      Mana      je bila pa tudi hudo potrta, in zdelo se ji  A
ki sta se toliko let ogibali hiše, Rozala in      Mana,      in ji odvzeli velik del gospodinjstva. Bric  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA