nova beseda iz Slovenije
Lloydovim stolpom so tisti dan opazili, da cepeta | Lojzek | za njimi; tedaj se je dolgin Bruno obrnil in | A |
»Pojdi proč!« je rekel. | Lojzek | se je ustavil; zmedeno gleda skupinico, a bolj | A |
»Poberi se od tod!« je še rekel Bruno. A | Lojzek | stoji na mestu, naramnica bele majice mu je | A |
»Boš šel!« je nato kriknil Lojzku. A | Lojzek | stoji na mestu. »No, pa pridi,« pravi Bruno | A |
In spet se je društvo zasmejalo. | Lojzek | pa se ne gane.Stoji na cesti pod zidkom in jih | A |
in slonijo ob njem na cestni strani. Tam je | Lojzek | in njegove oči sledijo gibom dečkov na zidu | A |
»Stoj!« 2 | Lojzek | pa je zdaj komaj začel prepričano teči.Prej | A |
»Stoj!« je spet zakričal. | Lojzek | se je ozrl in spet stekel.Ob stopnicah, ki se | A |
In zdaj dlan zgrabi za Lojzkovo ramo. A | Lojzek | se zasukne in uide na sredo ceste. »Grda mrha | A |
razkorači počez. A ga ne more prestreči, ker se je | Lojzek | pognal k stopničkam.In ušel bi, ker je že na | A |
Jaz vam bom pokazal!« | Lojzek | se je ogledal in se sunkoma obrnil, da bi stekel | A |
Prav-ta-ko-tat.« »Jaz nisem stražil,« je rekel | Lojzek. | Stópala sta čez most in pod njima so bile v | A |
vprašal stražnik. »Nič nisem naredil,« je rekel | Lojzek | in zaihtel. »Kje stanuješ, sem te vprašal.« | A |
stran 20 . \/ »Jaz nisem nič kriv,« je rekel | Lojzek. | Zdaj je bolj prepričano zaihtel. | A |
zgodilo.« »Nič nisem kriv,« je rekel in hlipnil | Lojzek | pred štedilnikom. Zmeraj drži z roko hlačke | A |
Uklenil ga bom.« »Nič nisem kriv,« je rekel | Lojzek. | »To je že od sile, da še taji, ropar! | A |
je. Ko se je prestopil, se je premaknil tudi | Lojzek | na drugo stran štedilnika. »Nisem kradel,« je | A |
Pazite na svojega sina!« | Lojzek | pa hlipa v kotu in od strani pogleduje nanju | A |
« Lojzkova mama pa se je vrnila v kuhinjo; | Lojzek | je še zmeraj ob štedilniku. »Nič nisem naredil | A |
dol vrečo,« je rekel čez čas. Mati molčí in | Lojzek | vé, da zdaj ni huda nanj, ker ta hip ne misli | A |
omari, nato je počasi vzela kotlič iz nje. | Lojzek | je stopil od štedilnika in jo opazoval. »Mama | A |
Zdaj je spet zamišljena in odsotna. | Lojzek | jo je spet pogledal. »Gino je tudi imel kavelj | A |
Leno stopajo drug za drugim in zadaj je tudi | Lojzek. | Tisti dan, ko je stražnik razburil vso hišo | A |
»Kje so mreže?« To je | Lojzek. | »Pod vodo, čuk,« je rekel Bruno. | A |
morajo vendar iti. Zadnji je Sergij, zato je | Lojzek | zraven njega. »Kaj ne gremo po premog?« je vprašal | A |
rekla, da moram kmalu postati velik,« pravi | Lojzek. | »Zdaj ko je oče umrl na fronti, da bom jaz skrbel | A |
se ob mostu. Bili so skupaj Bruno, Aldo in | Lojzek. | In za hip se Bruno približa ograji in vidi rački | A |
nato se nasloni s hrbtom na ograjo. Aldo in | Lojzek | sta se ozrla vanj in ga gledata, a on molči | A |
proti Lloydovemu stolpu. Takó se še Aldo in | Lojzek | ozreta navzgor po cesti. Prazna je, cesta, in | A |
In molčé. | Lojzek | se tedaj spomni, da mu je prej Sergij položil | A |
z račkama v bazenu z zeleno vodo. Potem je | Lojzek | v gruči ob levu pred Lloydovim stolpom in opazuje | A |
molčijo, ker je bil njen glas preveč hreščeč. | Lojzek | jih opazuje.Zapovrstjo, kakor govorijo, najbolj | A |
»Ah kje,« je rekla debeluhinja. | Lojzek | je samo za hip pogledal nosilnico.Potem se je | A |
Uh, taka zguba! No, | Lojzek, | ti si ga tudi dobro poznal, pa reci, če ni bil | A |
odrival pismonošo in sikal vanj: »Tak, daj no, | Lojzek, | ne bodi tako lesen!Stopi gospodu maršalu izpod | A |
zoper domovino, zoper svoj lastni narod! ... Naš | Lojzek, | naš doktor, ni upal niti povedati, da je Primorec | A |
je prišel, se ga je hitro prijelo ime Virman, | Lojzek | Virman, to pa zato, ker je bil zunaj financar | A |
pastirji se mi je priljubil najbolj Kamnarjev | Lojzek, | enajstleten, čudovito prebrisan deček, ki sem | A |
strela.« Ta zabavljica dokazuje, da je imel | Lojzek | glavo ne le za računstvo, ampak tudi za slovenščino | A |
Podgorci: Matevž, Kozem ‒ Damijan in ljubček | Lojzek. | Najraje, najbolj živo in z največjim prepričanjem | A |
mi je čez glavo.« . / . / stran 151 . / Mali | Lojzek | mi je pravil, dasiravno sicer ni bil svet, najraje | A |
novega in nenavadnega kakor le malokje drugje. | Lojzek | se zamisli in veli: »Nak, Jezus in sveti Peter | A |
Korle. Poldeta ne, je pa že boljši Lužarjev | Lojzek. | Fant je korajžen in odločen.« | A |
Fant je korajžen in odločen.« »Lužarjev | Lojzek | ne bo preganjal mojih konj, ga poznam. Lojzek | A |
Lojzek ne bo preganjal mojih konj, ga poznam. | Lojzek | bi teden dni plesal kje v Palčju ali Baču. | A |
Fantje jih »darujejo« dekletom. Stopim v sobo, | Lojzek | veselo nadaljuje svoje početje; ko me zagleda | D |
družinske izlete in na enega takih 18. marca vabijo | Lojzek | in Ivanka Unuk, vodnik Marjan Račnik in Planinsko | D |
vsakodnevni pojav. Šele ko je poleti pastir | Lojzek | iz Radovne gnal na Kravjo planino past jarce | D |
odboru, kjer je odgovor listi z naslovom Dragi | Lojzek, | podpisal dr. Edi Kiker.Pravi, da si ne zna razložiti | D |
k Pavli Mazi, ki živi sama s sinom Lojzkom. | Lojzek | mu pravimo, čeprav je petdesetletnik, le da | D |
ljubezen do drugačnih sem napisala spis z naslovom | Lojzek, | tudi zate! Sklenila sem ga: In da veš, Lojzek | D |
Lojzek, tudi zate! Sklenila sem ga: In da veš, | Lojzek, | sonce sije za vse in na vse enako!Svet je tudi | D |
spravno. Zvečer sem stopila še k Mazijevim; | Lojzek | gre jutri v dom.Objela sem tega ubogega fanta | D |
krasnega možakarja, ki prazni koše za smeti, | Lojzek | mu je ime, samo on je lahko poslanec, ker v | G |
Vi se pa odločite, ali si je enajsti kandidat | Lojzek | zaslužil uvrstitev v naslednji krog. Adijo! | G |
rekli, otroci, danes imate pa praznik. Saj je | Lojzek | prišel.Ja, ona je zmeraj rekla Lojzek. | G |
Saj je Lojzek prišel. Ja, ona je zmeraj rekla | Lojzek. | Oče je bil zelo iznajdljiv, spreten, vse je | G |
Kako sem zmeraj čakal na povabilo starega ata! | Lojzek, | greva mal ' v čebel ' ce?Potem me je z eno roko | G |
Prijateljice moje, ostal bom vedno z vami. | Lojzek! | Lojzek! Čebel ' ce, dedek je umrl. | G |
Prijateljice moje, ostal bom vedno z vami. Lojzek! | Lojzek! | Čebel ' ce, dedek je umrl. | G |
kot igra dveh triletnikov v peskovniku. Ko | Lojzek | vidi, da je tovornjak prijateljčka res bolj | P |
naredili kake posebne kampanje, če jih je že | Lojzek | potrošil petkrat toliko, a tudi to je bolje | P |
so delali grušt za novega, se je petletni sin | Lojzek | spotaknil in tako nesrečno padel na ugasnjeno | P |
posebneža gojijo neko posebno toplino: »Ja, | Lojzek | vsak dan po kosilu leže v posteljo in zadremlje | P |
leta 2000, ko so 23-letni G. V. iz Krškega, | Lojzek | Grmšek s Sotelskega, Benjamin Malenšek iz Zalok | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |