lacan (325)

lacanovska in še bolj izvirna, kot jo je premogel	Lacan	sam, do današnjih dni, ko je prihajal k nam	B
Freud sta pomembna njuna interpreta Althusser in	Lacan.	Čeprav Jameson izhaja iz določenih predpostavk	C
predpostavk, ki jih je razvil Freud (in interpretiral	Lacan)	, celoto svoje razprave umešča v marksistični	C
Lacana strukturacija nikoli ni popolna, zato [	Lacan]	v nobenem smislu ni strukturalist, vedno ostane	C
psihoanalize, značilno naslovljenim "Naš program",	Lacan	z dvema lapidarnima opazkama opozori na centralno	C
od nje ločuje: po eni strani ta etika, pravi	Lacan,	nikakor ni izgubila svoje aktualnosti, ker je	C
da bi moralni zakon zadovoljili. Zato lahko	Lacan	postavi enačaj med moralnim zakonom in željo	C
ljubiti svojega bližnjega kot samega sebe, pravi	Lacan,	če je pot ljubezni do svojega bližnjega najbolj	C
Kajti, "ko enkrat stopimo na to pot," pravi	Lacan,	"ko zasnujemo ta proces - meje ni več, zaplojena	C
mogoče posredovanje zakona, saj je, kot pravi	Lacan,	umanjkal prav porok tega zakona, namreč Drugi	C
ljubezni bližnjik in celo Bog podobno vlogo, kot jo	Lacan	pripisuje svetniku oziroma analitiku: če nastopata	C
jedra nesmrtnosti užitek, kot nam dopoveduje	Lacan,	potem se moramo z vso nujnostjo vprašati, ali	C
dala slutiti začetna en bloc zavrnitev. Zgodnji	Lacan	je v utilitarističnem privilegiranju kalkulatorskega	C
na celotno človeštvo. Po drugi strani pa je	Lacan,	zlasti v Etiki psihoanalize, ob vsej kritičnosti	C
dobro, za katero gre v utilitarizmu, vztraja	Lacan,	je dobro, "kolikor je realno" . Benthamu naj	C
tako za teorizacijo ugodja kot realnega, kar bo	Lacan	pozneje povzel s konceptom užitka, naredil tisto	C
kar bi vnaprej utiralo pot tej sreči," kot	Lacan	parafrazira Freuda, je mogoče videti v benthamovskem	C
A iz te konvergence med Freudom in Benthamom	Lacan	potegne sklep, ki Benthamov realizem postavi	C
paradoks partikularnega zakona; želja, pravi	Lacan,	"nima značaja nekega univerzalnega zakona, temveč	C
na ugodje ali bolečino. Proti Benthamu zato	Lacan	uporabi Freuda, za katerega je želja strukturno	C
subjekta vredna le, kolikor je zaželena, zatrdi	Lacan,	toda problem je prav v tem, "ali je stvar vredna	C
želja na drugo stopnjo, želja želje", kot pravi	Lacan.	Teoretik koristnosti nujno zgreši željo, ker	C
sama govorica "aparat užitka", kot bi rekel	Lacan,	orodje za distribucijo ugodja oziroma bolečine	C
simbolno, umešča pa se na mesto realnega.	Lacan	tako lažno realno (faux réel) poimenuje dozdevek	C
subjektu povzroča nelagodje? Na drugi strani pa	Lacan	vztraja, najbolj eksplicitno v XX. seminarju	C
uporaba ugodij implicira tudi tisto, čemur pravi	Lacan	uporabnost užitka.Bentham je tako že pred Freudom	C
uživanja." Prav na to opozarja po našem mnenju	Lacan,	ko zatrdi, da utilitarizem "ne pomeni nič drugega	C
katere smoter je narediti užitek koristen. Zato	Lacan	priznava Benthamu zasluge za to, da je s teorijo	C
podvržena zakonu koristnosti. Ali, kot pravi	Lacan,	"blago je narejeno zato, da kar največje možno	C
drugi strani pa se dotika tistega, čemur pravi	Lacan	"paradoks želje, kolikor ga dobrine zakrivajo	C
elementarni zgled dobrodelnosti, kot ga navaja	Lacan,	dobrodelnost sv. Martina, ki raztrga svoj plašč	C
za Benthama lahko le tisto, kar je, kot pravi	Lacan,	predmet delitve, snov za prerazdelitev. V dobrodeln	C
dobrin. Tu bi spet lahko spomnili, da vidi	Lacan	v imperativu dobrodelnosti "dobrohotno goljufijo	C
implicira cinično subverzijo dobrega. Ta cinizem	Lacan	rekonstruira v neke vrste credo utilitarističnega	C
ostane po podobi mojega dobrega." Zato lahko	Lacan	reče, da je "v naravi dobrega, da smo altruisti	C
nedotakljivost elementarnih človekovih pravic, zatrdi	Lacan,	"na tej ravni homogenosti se zakon koristnosti	C
prej z roko v roki z altruizmom. Na to meri	Lacan,	ko zatrdi, da se "moj egoizem prav lepo zadovoljuje	C
nelegitimna, neulovljiva, neizmerljiva vrednost, ki ji	Lacan	pravi vrednost užitka, ki nima nobene opore	C
užitkom oziroma strategija, pri kateri, kot pravi	Lacan,	sama "razsežnost dobrega postavlja močan zid	C
do bližnjega reducirana na oskrbo, kot pravi	Lacan.	Zadostuje, da dobrodelnež zagleda nekoga v stiski	C
možnost te druge zadovoljitve. Ni naključje, da	Lacan	- ko nakaže možnost beračeve zahteve po drugi	C
oblik, do "kromosomske anarhije", kot pravi	Lacan.	Gre za monstruoznost "drugega uničenja", ki ga	C
vsaki meri, vsakemu idealu. Ni naključje, da	Lacan	nasproti dobrodelnosti sv. Martina postavlja	C
mlado dekle ali mišičast igralec rugbyja), pravi	Lacan,	pa ne bomo imeli več opraviti s poučno zgodbo	C
kjer si privošči luksuz, odvečno, eksces.	Lacan	pa nakaže, ne šele v ljubezni mističark, pač	C
onstran načela ugodja. Zato ne preseneča, da	Lacan	postavi Sada tako rekoč ob bok Antigone, ki	C
radikalno tuje vsemu človeškemu, oziroma, kot pravi	Lacan,	"kar najbolj osvobojeno razmerij do individua	C
zaradi svoje univerzalne vrednosti," kot pravi	Lacan,	in zato nujno imuno za spremembe subjektivnih	C
Sadove etike in politike, kot jo rekonstruira	Lacan,	opirajoč se pri tem na Dolmancéjevo formulacijo	C
kompatibilen z družbeno vezjo. Kot upravičeno poudari	Lacan,	je subjekt izjavljanja imperativa užitka: "Pravico	C
katero od svojih potreb, pač pa za tisto, čemur	Lacan	pravi neulovljivi objekt želje onkraj konkretnega	C
Stvari, "Stvari mojega bližnjega", kot pravi	Lacan,	ki tudi tega bližnjega naredi za enkratnega	C
drugemu, toda le, če je to dobro, kot pravi	Lacan,	"po podobi mojega dobrega", zato da bi se ognil	C
In tako kot križar, za katerega, kot opozarja	Lacan,	obstoj Drugega ni danost, marveč stvar vere	C
subjekt suženj ponavljanja volje do užitka, lahko	Lacan	reče, da je resnica sadovskega subjekta pozicija	C
tradicionalna etika slep za tisto razsežnost, ki ji	Lacan	pravi "vsemogočnost" želje.Sade klone pred željo	C
željo Drugega, saj v njegovem delu, kot opozori	Lacan,	ne najdemo niti enega samega primera uspešnega	C
tako vpisuje v alternativo dveh poti, ki ju	Lacan	na koncu "Subverzije subjekta in dialektike	C
želje" navaja kot razrešitev zagate želje.	Lacan	v tem tekstu predstavi terminalno fazo dialektike	C
na drugi tragični upor? Rekli smo, da vidi	Lacan	v izbiri med lastnim mankom in nasebnostjo objekta	C
herojske privolitve v voljo Drugega, ki ju navaja	Lacan.	Kaj pomeni danes "hoteti se soočiti z voljo Drugega	C
se pravi, da so hoteli izkusiti, kot pravi	Lacan,	"ne le njegovo zahtevo, temveč kar njegovo voljo	C
, če povzamemo Klossowskega, kot ga citira	Lacan.	Odločiti se za vrnitev v naravo v budnem stanju	C
ceno svoje "mumifikacije". Ni zanemarljivo, da	Lacan	omenja stoike v "Kantu s Sadom", tekstu, ki	C
tekstu, ki je posvečen prav Sadu. V tem tekstu	Lacan	ne postavi na oder samo znamenite dvojice, Kanta	C
Drugega, njegove volje. Zato ni naključje, da	Lacan	v "Kantu s Sadom" naslovi na Sada in stoike	C
medsebojnega parazitiranja želje in zakona.	Lacan	Sadu namreč očita, da se je držal zakona zato	C
zagosti sadovskemu rablju. Prav v tem kontekstu	Lacan	omenja stoike in jim priznava zasluge za to	C
njegova nemoč, pokaže v soočenju z Epiktetom, si	Lacan	predstavlja, kako bi Epiktet odgovoril na sadovske	C
revščino nekega takega učinka," kot zapiše	Lacan,	stoik namreč razgrne vso neokusnost, nabuhlost	C
ga tam, kjer ta najmanj pričakuje, kot pokaže	Lacan,	ne bi imela nobenih možnosti za uspeh, če ne	C
najbliže svetniški poziciji, kot jo pojmuje	Lacan.	V toliko je mogoče govoriti o poziciji suverenega	C
napetosti". To radikalno odsotnost subjekta	Lacan	še bolj poudari, ko zatrdi, da je gon "v razmerju	C
napetosti, kako v to napetost vplesti subjekta?	Lacan	se vseeno ne zadovolji zgolj z artikulacijo	C
onega, iz gonov. To pa je interpretacija, ki jo	Lacan	ravno zavrača, zato tudi vztraja: "ni bil že	C
nekaj drugega, namreč objekt pulzije, ki ga	Lacan	postavi "na raven tistega, kar /je/ metaforično	C
brezglava subjektivacija brez subjekta." S tem da	Lacan	strukturo gona opredeli s pomočjo Bataillevega	C
Da je gon na sebi prekoračitev, opozarja tudi	Lacan	v svojem XI. seminarju, ko zatrdi, da je "pot	C
transgresije in če "pulzija ni perverzija", kot	Lacan	vseskozi vztraja, potem je s tem nakazana možnost	C
spet pred alternativo dveh poti, ki jo zariše	Lacan	v "Subverziji ...", dveh poti, ki sta na voljo	C
ne bi bila mogoča, če ne bi bilo, kot pravi	Lacan	v "Kantu s Sadom", "znova rojeno neko dobro	C
patosa, patološkega, na drugo pa, kot pravi	Lacan,	das Gute, "dobro, ki je objekt moralnega zakona	C
da Kantova etika implicira tisto, čemur pravi	Lacan	"junaštvo, lastno patološkemu", kot ga povzema	C
jamstva kot dobra volja Drugega", kot pravi	Lacan,	prav zato, ker je ta dobra volja radikalno vprašljiva	C
naselil v najintimnejšem subjekta", kot bi rekel	Lacan.	Kant zahteva popolno podreditev, brez vsakršnega	C
določena z zakonom, svobodna? Kot opozarja	Lacan,	težava za Kantovega moralnega subjekta ni toliko	C
najbolj vidno pri vprašanju dignitete človeka.	Lacan	v Seminarju o transferju kritizira Kantovo formulo	C
kot s smotrom, nikdar zgolj kot s sredstvom."	Lacan	očita Kantu, da ne vidi, da je subjekt kot tak	C
smoter postavila, da bo izrekla Kantovo resnico.	Lacan	Kantove Kritike praktičnega uma ne bere na ravni	C
njene dovršitve oziroma resnice. Od kod bere	Lacan	Kanta, da lahko pretendira na resnico?Kaj legitimira	C
legitimira tako pretenzijo? Ne gre pozabiti, da	Lacan	ne bere Kanta kot filozof, marveč kot analitik	C
poznejših seminarjev, "D'un Autre a l'autre",	Lacan	opredeli konec analize v terminih resnice: causa	C
lacanovske psihoanalize, se razblini, brž ko	Lacan	zatrdi, da tega "sui" iz causa sui ravno ni	C
na dan drugačno izkustvo subjekta. Kot pokaže	Lacan,	se subjektu "želeno predstavlja kot tisto, česar	C
orodjem v službi Drugega, njegove volje do užitka.	Lacan	uporabi torej že instrumentaliziranega Sada	C
imperativu, je opozoril že Freud. Freud in	Lacan	sta si edina v tem, da ni večjega perverzneža	C
ki se ji je subjekt moral odpovedati. A ko	Lacan	v "Kantu s Sadom" išče s pomočjo Sada resnico	C
sadistične subjektivne pozicije. Če je lahko	Lacan	napisal "Kanta s Sadom", je to zato, ker mu	C
kot "inavguralni korak subverzije", kot pravi	Lacan.	Toda sama Kantova revolucija v etiki ima za	C
19. stoletju in ki si bo morala, kot zapiše	Lacan,	"celih sto let utirati pot skozi globino okusa	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani