nova beseda iz Slovenije
natančno tako, kot sta se leta 68 spraševala | Kundera | in Kosik v Pragi... koga?Kje v Evropi ali v | B |
primeru Slovenije v Le Mondu postavil Milan | Kundera. | Ignorance, ki je sestra arogance. | B |
moč. „Slovenija je tako majhna," pravi Milan | Kundera | v predgovoru k slovenski izdaji Smešnih ljubezni | B |
Nobelovo nagrado ali o Češki odkar se je pojavil | Kundera, | toda dejstvo je, da oba pišeta predvsem literaturo | B |
smo ga v slovenščino in zdelo se nam je, da je | Kundera | izrekel nekaj, kar nam je že dolgo ležalo ne | B |
kakor so ga v zadnjem času formulirali Milan | Kundera, | Claudio Magris, Gyergy Konrad in mnogi drugi | B |
kaj naj rečem, pripovedujem mu, kaj je napisal | Kundera | v uvod v slovensko izdajo Smešnih ljubezni. | B |
identitete malega naroda same po sebi. Milan | Kundera | v svojem eseju Tragedija Srednje Evrope, ki | B |
/ Tragedija Začetek tistega, čemur | Kundera | pravi tragedija Srednje Evrope, sovpada z razpadom | B |
Ljudje Srednje Evrope niso osvajalci, pravi | Kundera | v omenjenem eseju.Ni jih mogoče ločiti od evropske | B |
Evropa postala, kar je in kar ugotavlja Milan | Kundera: | negotovost malih narodov med zahodom in vzhodom | B |
nedolžna literatura. Toda od tedaj, ko je Milan | Kundera | v reviji Le Debat objavil esej »Razklani zahod | B |
lahko vodil samostojno šolo. Češki pisatelj | Kundera | pravi v svojem najodmevnejšem romanu, sicer | B |
domovini, ter romani avtorjev, kot sta Milan * | Kundera | in Arnošt Lustig, ki sta se odločila za eksil | C |
zaznavanje sodobnih političnih in kulturnih zadev. | Kundera, | Milan (r. 1929), češki pisatelj.Češke oblasti | C |
užaloščeni vidijo boginjo nevednosti od blizu,« piše | Kundera. | Slepec bo izbiral najlepšo | D |
itd. Tipičen primer takega eksilanta je recimo | Kundera. | Toda to, kakšne razmere vladajo v državi, iz | D |
Philipa Rotha, a ne zmeraj. | Kundera? | A ne njegovih knjig, ki jih je napisal v francošč | D |
natančno to, kar je pred kratkim rekel Milan | Kundera: | Eksil, prostovoljni ali prisilni, je eno najbolj | D |
emigracija iz srednjeevropskih držav, predvsem Milan | Kundera | in György Konrad. Zavest o nespodbitni svojskosti | D |
prostor Srednje Evrope, kar je imel v mislih | Kundera, | temveč kot politična opereta, o kateri se bo | D |
Imre Kertesz in češko-francoski pisatelj Milan | Kundera, | podelitev pa bo 9. maja na Dunaju. Nagrada | D |
pričakujejo še večji uspeh. Za Italijo je bil | Kundera | do popolnosti praški pisatelj, ko je Mondadori | D |
leta 1984, ko je roman izšel v Franciji, je | Kundera | zvezdnik - v čistem protislovju z delovanjem | D |
razumeli, kako je preživel svoje življenje. Ko je | Kundera | objavil svojo prvo knjigo v francoščini, so | D |
skorbutom« kakor nekoč. Z izidom te knjige je | Kundera | spet morebitni kandidat za Nobelovo nagrado | D |
Mićevićev srebrni most V začetku julija je Milan | Kundera | v Le Mondu po dolgem času objavil daljši tekst | D |
neizmeren prostor svobode, ali kot je rekel Milan | Kundera: | odložitev moralne sodbe. Brina Švigelj Mérat | D |
področju, ki, kot nam je zagotovil že Milan | Kundera, | odlaga vsakršno moralno sodbo, je Platforma | D |
London Fields, na album The Great Escape pa | Kundera | z Nesmrtnostjo.Video za pesem Country House | D |
Faulkner, Dos Passos, Proust, Gide, Frisch, Joyce, | Kundera | idr.). Sredi šestdesetih se je pri Cankarjevi | D |
pripadnikov manjših narodov živi v tujini (npr. | Kundera, | Brina Švigelj Merat, Mirko Kovač); se vam ne | D |
in ustvarja danes v Franciji še veliko. Milan | Kundera, | na primer, francosko pišoči španec Jorge Semprun | D |
bila decembra 1968 v vlaku iz Pariza v Prago. | Kundera | nas je povabil, da bi v državi, ki so jo obvladovali | D |
smo se zgodaj zjutraj pripeljali v Prago, je | Kundera | Gaba in mene peljal v savno.In ko sva prosila | D |
moram to storiti v italijanščini. Ker Milan | Kundera | enostavno ne dovoli svoji matični založbi Gallimard | D |
naključjem, ki se nam dogajajo v življenju, pravi | Kundera, | ki potrebuje oba svoja alter ega, moškega in | D |
neprepoznaven, izumetničen, monoton, blaziran, pravi | Kundera. | In predvsem predvsem tisto najvažnejše, zaradi | D |
domotožjem po slovensko, stesk po češko Milan | Kundera | odkrije nevednost in njeno nizko, prezirljivo | D |
neki način zmeraj govori o meni, o nas. Milan | Kundera | v svojem zadnjem romanu bolj kot v svojih prejšnjih | D |
ki sem ga prebrala v italijanščini, ker ga | Kundera | za zdaj noče objaviti v francoskem izvirniku | D |
začela z njim in tem paradoksnim občutkom, da | Kundera | piše o meni.Tudi jaz se kot njegova Irena iz | D |
misel, ki jo bo treba še preveriti. B. L. Milan | Kundera: | Istovetnost Založba Nova revija, zbirka Samorog | D |
ustvarjalnih izhodiščih in bistvu literature. Ker je | Kundera | ime, ki že samo po sebi pove dovolj o lastni | D |
bitju tkati srečo, lahko prav nevarno zaplete. | Kundera | v Istovetnosti opisuje moškega, ki zdravi skrhano | D |
prav tako na Vzhodu.« Tudi češki pisatelj Milan | Kundera | je v eseju Tragedija srednje Evrope zapisal | D |
vojaškem jeziku, in prepričana sem, da se Milan | Kundera | strinja z mano.V novem jeziku dobiš pravo razdaljo | D |
1887). 1929 Rodil se je češki pisatelj Milan | Kundera. | 1933 V Nemčiji so nacisti razglasili bojkot | D |
Razbita utvara Leta 1975 sta se Milan | Kundera | in njegova žena Vera po prihodu v Francijo stopila | D |
Vsebina je preprosta: emigrantova vrnitev. | Kundera | si je izmislil dve glavni osebi: Ireno, ki že | D |
se na koncu v prizoru strahotnega roganja. | Kundera, | sin pianista in dirigenta, je svojo knjigo zgradil | D |
natančni, geometrično urejeni konstrukciji. | Kundera | se poigrava s hitrostjo dogodkov, njihovim odmevom | D |
preganjal, naredili manj trpke sklepe kakor | Kundera. | Poleg Rotha je edini, piše Le Point, ki analizira | D |
Milana Kundere Ignoranca (ali Nevednost). Milan | Kundera | je ubral drugačno taktiko kot Aleš Debeljak | D |
negativno utopijo je morda najbolje opisal Milan | Kundera: | »Vsakdo, kdor je eno in isto v javnem in zasebnem | D |
, kot sta na primer Cioran in nepogrešljivi | Kundera. | K odločitvi prispeva tudi dejstvo, da ob zamenjavi | D |
STA | Kundera | favorit za Goncourtovo nagrado Brno - | D |
Brno - Slavni češki književnik Milan | Kundera, | ki od leta 1975 živi v Franciji, je glavni favorit | D |
stoto obletnico, poroča pariški dnevnik Figaro. | Kundera | naj bi nagrado prejel za svoj v francoščini | D |
povezanosti. Ivan Klima, Josef Skvorecky, Milan | Kundera, | Bohumil Hrabal in Vaclav Havel na Češkem, György | D |
Težilo se je h kulturi človeškega dostojanstva. | Kundera | je pred 20 leti napisal esej Sanje o Srednji | D |
dobrih odnosih, je prav tako pisal take eseje. | Kundera | izrecno pravi, da nasprotuje vsaki nostalgiji | D |
bi se brez sramu podpisali Gogolj, Kafka ali | Kundera. | Tudi moje izkušnje s slovenskimi bančnimi poslovalnic | D |
jubilejnega Goncourta dobiti pisatelj Milan | Kundera | ali pa kateri od prezrtih, a izvrstnih avtorjev | D |
gre v Evropo preko Trsta, medtem ko je Milan | Kundera, | ko se je Slovenija osamosvojila, citiral Trst | D |
vprašanje, kaj sestavlja identiteto Evrope, Milan | Kundera, | denimo, odgovarja: modrost romana.»Všeč mi je | D |
oddaljena kilometre, ampak le kak centimeter. Milan | Kundera | Uvod | D |
1887). 1929 Rodil se je češki pisatelj Milan | Kundera. | 1933 V Nemčiji so nacisti razglasili bojkot | D |
Ali pa je nekaj zelo majhnega, kot pravi Milan | Kundera, | ki je tudi že pisal o tej deželi.Slovenija je | D |
melanholičnih hudičev, vprašanje je, če bi jih | Kundera | še ljubil, majhne stvari in ljudi, ko bi jih | D |
politične identitete. Kdo lahko reče, da Kafka, | Kundera | ali Stravinski ne sodijo v evropski kulturni | D |
velikanom, kot so Vaclav Havel, Pavel Kohut, Milan | Kundera, | Italo Calvino, Christa Wolf in Umberto Eco. | D |
pa je nenehen boj proti pozabi, kakor pravi | Kundera. | ... o nacionalnem kot o les choses vagues | D |
in nisem se prebil preko prvih strani. Milan | Kundera | pa bo, se mi zdi, vedno znal povedati kaj zanimivega | D |
od Odiseja, njegove sodobne značilnosti pa je | Kundera | opisal z značilno subtilnostjo.Knjigo bom moral | D |
ponuja čisto poseben tip češkega humorja. Milan | Kundera | je zapisal, da je roman Stregel sem angleškemu | D |
redakcije časnika in je vsekakor privlačen (Milan | Kundera: | Neznosna lahkost bivanja, Umberto Eco: Ime rože | D |
Beauvoir, Friedrich Dürrenmatt, pozneje tudi Milan | Kundera) | , ob napovedi hrvaškega prevoda (Bolji život | D |
sodelavci feljtonistične redakcije časnika ( | Kundera: | Neznosna lahkost bivanja, Umberto Eco: Ime rože | D |
skladatelji imenujejo tema na variacijo,« pravi | Kundera. | In nadaljuje: »Astrologija naj bi nas učila | D |
označevali kot britansko mehkobnost. Milan | Kundera | je Burgessove romane označil kot sintezo velikega | D |
1887). 1929 Rodil se je češki pisatelj Milan | Kundera. | 1933 V Nemčiji so nacisti razglasili bojkot | D |
Testaments trahis (Izdane oporoke) je 76-letni Milan | Kundera, | pisatelj češkega rodu, ki od leta 1975 živi | D |
John Updike, Magaret Atwood, Ian McEwan, Milan | Kundera | in Doris Lessing, izbrali za dobitnika mednarodne | D |
je »kot zemlja stara metafora«, ki jo Milan | Kundera | priklicuje v spomin v znani Umetnosti romana | D |
živeti«. Na prvo retorično vprašanje, ali bi | Kundera | dobil Delovega kresnika, če bi sploh (a najbrž | D |
ime kleše v zgodovino idej«, kot bi spet rekel | Kundera. | Skratka, govorjeno s patosom ali brez njega, | D |
Kaj je s Kundero? Ko je | Kundera | leta 1997, petindvajset let po svoji nastanitvi | D |
literarnega dogajanja oziroma tja, kamor je | Kundera | hotel: izven nacionalne literature.Za njim je | D |
še enkrat skozi francoski tekst). Ko torej | Kundera | v svojem prvem romanu v francoščini položi v | D |
dobrohotno, kot bi bilo pričakovati? Zakaj jo je | Kundera | kaznoval tako, da je svoj zadnji roman Nevednost | D |
Francozi oziroma Pierre Assouline motijo. Milan | Kundera | nikoli ni bil velik stilist.Njegova češčina | D |
vse ostalo življenje živel v Angliji. Milan | Kundera, | ki se je rodil leta 1929, se je preselil v Pariz | D |
stilistični primerjavi je seveda dejstvo, da se | Kundera | nima toliko za pisatelja, temveč predvsem za | D |
Kunderovih težav z recepcijo ravno v tem grmu. | Kundera | je seveda temeljito razmislil, preden se je | D |
jeziku sodi nova tematika, ali drugače rečeno, | Kundera | ne vidi nobenega smisla pisati v francoščini | D |
Skácel, Tomas Venclova, Zbigniew Herbert, Milan | Kundera, | Libuše Moníková, Josip Osti, Adolf Muschg, Adam | D |
slovenskemu bralstvu dobro znani (kot denimo Handke, | Kundera | ali Osti), nekateri od njih pa so to šele postali | D |
bosa« po zaslugi skrbnice avtorskih pravic Vere | Kundera | in avtorja, ki kakršno koli spremljavo originalnega | D |
pozdrav! Še pisatelj takega formata, kot je Milan | Kundera, | si ni mogel kaj, da ne bi v svetovno literaturo | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |