kruh (8.012)

Namreč. HABILIS: Dal sem vam vaš vsakdanji	kruh,	možnost preživetja, da, celo sodelovanja, pogovarjam	A
pismo! Ko je Kristus mašo ustanovil, je vzel	kruh,	ga prelomil in rekel ... (hrup preglasi njegove	A
Na vrtu, pri mizi. Na mizi polič vina,	kruh,	dva kozarca.Barbara je že lepo okrogla skorajšnja	A
Stopi v pekarno. Kupuje	kruh.	Pek odpre krušno peč.	A
Mladi Trubar hodi po blatni dunajski ulici, trga	kruh,	kolač spravi za srajco. BONOMO: (off	A
Spet odlomi kos kruha. TRUBAR: (jé	kruh)	Živeti ... oditi ... napisati slovensko knjigo	A
in vljudno vpraša. VOLODJA: Smem? (pomoči	kruh	v njegovo jed in pokusi.Videti je, da mu okus	A
.. ? Ljubezen sta žena in mož, ljubezen sta	kruh	in nož, razrezal sem te moja mila in po mojih	A
vrti ta kurbirska zemlja. Istočasno v usta	kruh,	naglo premikanje čeljusti. Odnehata.	A
jaz nerad kakšnemu pridnemu, delavnemu človeku	kruh	odjedel, ker je to proti mojim načelom; lenuhom	A
Ob delu svojih rok. KOREN To je grenak	kruh.	HELENA In zakaj oblačite mene tako lepo, sebe	A
za očeta pogačo. . / . / stran 69 . / Črni	kruh	se mu tako upira. MARTIN Že dobro, kar na	A
šolo, kupujemo volnene jopice in jim nosimo	kruh,	kakršnega imajo najrajši.Res nas	A
ostal bi bil Bonifacij, pošteno služil svoj	kruh!	Na duri v ozadju trka.	A
me sreča na cesti. Toliko jih je, ki jedo moj	kruh,	da ga sebi skópo režem.Povedal pa sem vam to	A
da vam povem še nadalje: nikomur, ki jé moj	kruh,	ne gledam na usta, če se je pokrižal, preden	A
neumnosti in ji ližejo roké, da jedó njen beli	kruh	...O, ni on sam - tisoč jih je in sedemdesetkrat	A
gosposka, le metafora za poglavitno besedo:	kruh.	LOJZKA: Grenak je, ta evangelij radovoljnega	A
otroke ti je pripeljala. Moža si ji spravil ob	kruh,	zdaj ji rêdi otroke! DELAVKA iz gostilnice	A
DELAVKA: Ne maram vašega kruha, je ukraden	kruh!	Boljši priberačen, nego ukraden kruh!...	A
ukraden kruh! Boljši priberačen, nego ukraden	kruh!	...Le ven, otroci, ta hiša je prokleta!	A
te; pozdravljen! Postavlja na mizo vino in	kruh.	TONE: Ob slabem vremenu sem prišel, se mi	A
Topel hram boš imel - POPOTNIK zagrize v	kruh,	ki mu ga je dala Jacinta: Topel hram! PETER	A
nesrečen pade nizko do vsakdanjega moža, ki si	kruh	služi po zemlji. On me je k sebi povzdignil	A
obesil, veš. Da pošten človek dandanes še za	kruh	ne zasluži!Taka pravica je na svetu!	A
No, no veš, malokdaj gre po volji. Delavski	kruh	je pičel in trd.Ali ti si neumen!	A
S predalci za denar, za pisma, za nož, za	kruh	in slanino.Pa pojdemo...	A
bob. Dvakrat na leto meso in vsake kvatre črn	kruh...	To se pri nas doma zasluži.	A
srce v revnem tem življenji, In v borbi tej za	kruh	in v tem trpljenji: A bêde naše odoléti glasom	A
sráge tiste Padajóče s čela móžu, Ki za svôjcev	kruh	borí se!« Mejník Sejm bil je živ.	A
z dolgim nosom otide. Ko Vída pa hoče peči	kruh,	Zmračí se ji krasno lice: Odnesel bil Attilov	A
prosite za nas!« »Kuga, slabo leto!« méni drugi, »	Kruh	nam bo béda in glad!«...	A
buh, buh! »Hoj, ôdpri, Mehôvčan, ki jéš naš	kruh!	Na tlako smo ravnokar prišli.«	A
stran 9 . / 7. Goba prisiljena, da postane	kruh	8. Čas je upognjen in črta zgodbe jeclja	A
je moj dom, kjer strah in napuh sta vino in	kruh.	Zato ne obračaj se sem in me ne nadleguj ‒ ostani	A
Živela je na majhnem podstrešju, grizla star	kruh	in se spominjala svojih preteklih dni. Nekoč	A
skuša? Kdo sedi v tvojem naročju in je kavo in	kruh	iz tvoje skodele? Za kom zdaj tekaš po njivi	A
da nam daleč zbeže hrepeneče skrbi! Da, za	kruh,	da, za klas Bog usliši nas, čez razore zavej	A
da nam daleč zbeže hrepeneče skrbi! Da, za	kruh,	da, za klas Bog usliši nas, čez razore zavej	A
si ogenj, solze jočejo strupene, škripljejo v	kruh	oškropljeni, kruh iz lubja in smeti. Slovaška	A
jočejo strupene, škripljejo v kruh oškropljeni,	kruh	iz lubja in smeti. Slovaška Ko vračam v mraku	A
je vsrkaval mimoidoče krivde in jih mesil v	kruh.	Z dolgimi odmevi poglobljene molitve in v nežen	A
Oboje dobro ‒ to skupaj ne gré. 3. „S solzami	kruh,	” to je grenka jed, Kosilo tako ne mika jeduha	A
5 | Na kmetih Daj nam danes naš vsakdanji	kruh,	hlapcev vernih se usmili! ‒ smo vsak dan Boga	A
dneva, nekako trd, kot kak vojak v pozoru in	kruh	odvijam in sem tih in dober, kot tisti star	A
To bi lahko bil naš svet.) Našla sem mizo in	kruh	na njej, ob stolu sem si koleno razbila. Zdaj	A
svet dovolj bogàt, in srečni vsi bi bili, ko	kruh	delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili	A
kakor odtrgani pelodi vzhoda, božanski dar.	Kruh	so mi ponujali na pot, dela se svit. Pod pazduho	A
Moja soba samotna, brez prijatelja. Moj	kruh	grenak, z žolčem napojen. Ubit sem.	A
PROSTOR. V podstrešnici mi druguje glad, grenki	kruh	življenja. Kličem z belega balkona: genij duh	A
. / . / stran 42 . / Mati, poljubljam tvoj	kruh	Mati, poljubljam tvoj kruh, ki mi ga bedna pošiljaš	A
poljubljam tvoj kruh Mati, poljubljam tvoj	kruh,	ki mi ga bedna pošiljaš; vem, da je kri vtisnjena	A
vanj, kri; poljubljam ga vdan. Mati, le tisti	kruh,	veš, nas lahko hrani, ki v njem začutiš kri	A
Razvnemi žametno telo, ki od strasti, kot	kruh	kipi, med goro čipk zarini svoj obraz in tam	A
hleva nesem zvarek. Skoz trn mu ponujam vrč in	kruh.	Prerivam se skoz rok in nog nebroj, postojnarju	A
v svoj igrokaz. Skoz trn mu ponujam vrč in	kruh,	a njemu ni do te obogatitve. Ondod orodje je	A
Metulj me ljubi, kot da sem drevo. Je	kruh	in drugim lakota samo. Je kruh in drugim lakota	A
drugim lakota samo. . / . / stran 46 . / Je	kruh	in drugim lakota samo, spreminjasta in zavberna	A
Pozlato ran in cvetnega uljesa bom v pehar kakor	kruh	in kvas vsajal, se v kamenjak pišočega peresa	A
grčavini bližnjih razpoklin vsi bomo enkrat prag in	kruh	in paša. Budijo mrtve in moči neznane zdaj za	A
mesec in na tisoče njegovih; se lomim kakor	kruh,	ki se suši, ko čakam razodetja po stogovih.	A
Če vzamem? Za	kruh	zetov in sinov in pa seve skrve za lastno gnado	A
kot da okrasek božjega sem grunta. In kot da	kruh,	plesniv, sem zarečen med angeli nocoj, zastava	A
požene delomrzneža iz hiše, kadar pride otrokom	kruh	odjedat in njo nadlegovat, a ona v svoji dobrosrčnosti	A
tudi edini svoj pridelek, kozliče in janjčke.	Kruh	so si pekli samo za večje praznike in so ga	A
stopnišču odprla vrata. »Navsezadnje je dober ko	kruh,	« je rekla gospa Pina v prvem nadstropju. »E	A
nisem prosila!« je vzkliknila Evka Sašku. »	Kruh	ni zadosti dober, a?« je rekla mama in držala	A
s pravljico o Janku in Metki, ki sta drobila	kruh,	da bi mrvice kazale sled domov. »Ptički pa so	A
kavo na špiritki; medtem se umije. Nato zreže	kruh	v porcelanasti litrski lonec in zlije kavo nanj	A
taboriščniku, čuti uporno zadrego, ker si služi	kruh	z razkazovanjem kraja našega umiranja.Takó je	A
požirali. In potem je bil strah naš vsakdanji	kruh,	ko so postajali pogorišča naši odri v predmestjih	A
rekel. In mi je bilo prav, da moram v sobo po	kruh,	ki je ostal za rajnkimi.Hitro ti ga prinesem	A
počasi približal vratom, da bi šel Vaski po	kruh,	a ko sem pritisnil na kljuko, so se vrata odprla	A
smo bili vdelani v tisti red in jedli smo vaš	kruh	preprosto kakor grobar mirno pospravi kosilo	A
podobni, ki nam je ogoljufana ljubezen vsakdanji	kruh.	Omami jih, ovij si jih okoli mezinca, srček!	A
pode in parkete. In tudi peki pečejo svoj	kruh	naprej, mesijo in pečejo. »Pustila bi pod,«	A
Tudi pek Franc. Predober je, zjutraj je	kruh	že v prodajalni in on bi lahko odšel domov spat	A
pa reče: »Franc, ti si tako uren fant! Nesi	kruh	ti gospe, nesi ga ti družini in še ti in še	A
strani dvorišča je bil prostor, kjer so mesili	kruh,	na drugi strani so pripravljali pecivo in sladkarije	A
»Ponoči ali čez dan, ali je to pomembno?	Kruh	pečejo menda ponoči, ne?« Spet drgne pod.	A
je njegov bratranec spet kraški fant, ki mesi	kruh	za tržaške ljudi.Ves beli prostor za zaprtimi	A
veselje, in je ves iz sebe, ker ponoči mesi	kruh	in so mu vsi ljudje bratje in sestre - naenkrat	A
takrat rekel: ‚Mi smo si z garanjem zaslužili	kruh,	ne s tatvino.’« »Pa saj ni kradel!	A
Mislim, da bi bila nežna in rahla kakor maslen	kruh,	če bi mogla v teh dneh nekoga vključiti v svoje	A
Zato, ker iz izkustva vé, kaj je naš vsakdanji	kruh!	Se ti ne zdi?«	A
Stala je ob debelem svežnju vrvi in si lomila	kruh	v žepu, ga po koščkih jemala iz žepa ter vtikala	A
prijetno kadil, in matere, ki je ščipala v žepu	kruh	in si ga nosila v usta in odsotno odgovarjala	A
Slabo pa je, da se te množice morajo bojevati za	kruh,	da so zaradi dela pri strojih zmeraj bolj kakor	A
koncu premca, mati je stala ob njih. Drobila je	kruh	v žepu, ga nosila k ustom in gledala jezero	A
tolikem trpljenju z delom služiti svoj vsakdanji	kruh.	Zapustil se je popolnoma in se preživljal z	A
strahom se je spravil na peč, otepaval makov	kruh,	ki mu ga je pošiljal stric, in venomer pogledoval	A
in ga ji dali v roke. Kristinca je pograbila	kruh,	ga stisnila k sebi, se nasmehnila in zaprla	A
spet najedli tistega, ki so ga sami pridelali.	Kruh	ni bil dober, resine so se zatikale v ustih	A
tako pač je. Kadar je moka pri hiši, peče bel	kruh,	kadar je ne bo, bo kuhala koruzne mrve, in kadar	A
nesel pšenico v mlin! In potem bomo spekli bel	kruh.	Saj nam je vendar spomladi tako obljubil.«	A
Simon in proda gosli, svojo pesem, proda - za	kruh.	Koliko jih je že ugasnilo, koliko jih je že prodalo	A
je praskala po ustih, sem prijemal z dlanmi,	kruh	pa sem drobil s koleni, ki so bila za ta posel	A
kar vas je državnih - - da si je služil svoj	kruh.	« Pismonoša je zardel in pogledal svojega	A
razkačil: „Kaj?" je dejal, „saj to je edini	kruh	siromakov!Še to naj bi nam prepovedali, kaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani