krava (1.217)

PRVI TLAČAN Očaki so mi rekli: Gorje nam, ako	krava	od jutra tuli, trikrat gorje pa, kadar začne	A
Ti pa, ti. Kakor	krava	na boben.Ali sploh ločiš bolho od slona?	A
Težava je brez krajcarja. Lepa	krava,	fina dojenica.Vsaj trideset goldinarjev sem	A
Ajatutaja, fantek, zaspi, vsi smo že trudni.	Krava	in vol prežvekujeta v spanju, zapah je že legel	A
je. Skozi priprta vrata je iz teme iztegovala	krava	svojo debelo glavo. »Muuu...«	A
senci in prežvekuješ.« »Muuu...« je zamukala	krava	in ga nato z raskavim jezikom oplazila po roki	A
. / 48 .. . \/ . / »Muuu...« ga je prekinila	krava.	»Počakaj!« je rekel Peter Majcen in	A
njegovo Ciko, ne bo več... »Muuu...« je zamukala	krava,	ki je že posmukala vse listje z jesenovih vej	A
umetniških vprašanjih...« »Muuu...« se je oglasila	krava.	»Tako je!« je prikimal Peter Majcen	A
se, da si prišla iz bajte! Zate je tudi ena	krava	- krava! ... -Vstal je in se zravnal, da se mu	A
si prišla iz bajte! Zate je tudi ena krava -	krava!	... -Vstal je in se zravnal, da se mu je sivolasa	A
in rožlja z rožnim vencem po končnici kakor	krava	z verigo po jaslih ...Ti nisi bil neslanega kropa	A
nekaj dnevih so se spet vrnili, ker je edina	krava,	ki so jo takrat še imeli na Ravnici, začela	A
začela strašansko mukati. Takoj so videli, da je	krava	žejna in sestradana, saj je pojedla vso steljo	A
ki ga lahko izpije prav toliko, kolikor žejna	krava	vode.Pa vendar so ga gledali s spoštovanjem	A
nekaj mul, ki klecajo pod težkimi tovori, suha	krava.	Raztrgani čevlji čofotajo po brlozgi	A
spusti svoje telo v vsakdanji mir. »Če se mi	krava	popravi,« reče zaskrbljeno, si z obema rokama	A
in si razčesava svoje ogljeno črne lase. »	Krava!	« zaničljivo zategne Cene in bzikne tobačno slino	A
Okrogličarja, ki je kos živinozdravnika, kajti	krava	se napenja.Njegova krava, Tinčeva krava, ki	A
živinozdravnika, kajti krava se napenja. Njegova	krava,	Tinčeva krava, ki jo je pasel s tako ljubeznijo	A
kajti krava se napenja. Njegova krava, Tinčeva	krava,	ki jo je pasel s tako ljubeznijo in jo s takim	A
»Pomagajte! In prav naša	krava!	Žuželjčeva krava!	A
In prav naša krava! Žuželjčeva	krava!	Naša prva krava!	A
Žuželjčeva krava! Naša prva	krava!	In tako pametna krava!	A
Naša prva krava! In tako pametna	krava!	Tako razumne oči je imela.	A
»Ti se lahko pomiriš. Kdaj pa je tebi	krava	poginila, a?Naša Cika pa je, umrla je.	A
plane pred Modrijana. »Pa mi povej, zakaj tebi	krava	ne crkne?A?	A
še enkrat in nato zajame sapo. »Zato, ker je	krava	božji dar!Zato, ker je božji dar in ker jaz	A
čeprav je že pri Zagomiličarju izvedel, da je	krava	poginila. Tinč tako sunkovito potegne	A
po eni strani krvave sledi, ki jo je odrta	krava	pustila na zeleni otavi.Pri bajti poberejo svoje	A
ripravljen: držal je kravo skoraj pri glavi. Sicer pa	krava	niti več tako ne skače in niti ni videti preveč	A
treplja kravo po toplem vratu in šele ko se	krava	popolnoma pomiri, pobere Žuželjč klobuk in odžene	A
Evviva il Duce!« »Muuuu! ...« glasno zamuka	krava,	še preden je kdo utegnil odpreti usta, kajti	A
perutnine. Prav nazadnje je morala biti zaklana	krava.	Ob vozu je ležal nekako sam zase, nekako ločen	A
Pomislil je, da to ni dobro znamenje, tako velika	krava	navsezgodaj, take še v nobeni njegovi zgodbini	A
potem ga je premagala radovednost, morda ni	krava,	morda je vol ali celo bik, kar čez nepokošen	A
njegov glas globok. Leto je bilo 1776 in nobena	krava	na zemlji ni povrgla telička s tremi glavami	A
Triintridesetegapetegasedeminšestdeset Milena je danes tulila kot	krava,	ker sem ji rekel, da je debela kot krava.Rekel	A
kot krava, ker sem ji rekel, da je debela kot	krava.	Rekel sem ji tudi, da s tako debelo ne bom hodil	A
Dolenc je imel trebuh napihnjen in napet, kakor	krava,	ki se nažre mokre trave.Ko bo vamp poln, trebušček	A
mu zarezale v male možgane; počutil se je kot	krava	v gorečem hlevu, priklenjena z debelo verigo	A
nesramno napil. Pravzaprav se ga je nažrl kot	krava.	Tastovo kot kislica kislo in kot pekel žvepljano	A
Premcem, da kosi čez mejo in da mu zahaja njegova	krava	v deteljo.Tako sta se sprla kdaj pa kdaj; a	A
Kaj ima? Toliko, kar se	krava	obrne; če pa žene par volov vštric, mora že	A
Klančar, da si bil ti hud, ko je zašla moja	krava	v tvoj zelnik; tvoje čebele pa hodijo venomer	A
dejala Rozalka; »drugače jo pa natolčem.« In	krava	je res tako pridno mulila travo, da si še kvišku	A
z roko, z ostrogami, z vojaškim laskanjem: »	Krava,	svinja!« v tek, v dir, v skok.Oba, konj in jezdec	A
menila čez nekaj časa zadovoljna, da bo ena	krava	kmalu plačana, če pojde kupčija tako naprej	A
najrajši, nobeno pismo ni bilo storjeno in nobena	krava	ni bila prodana, da bi Krivčka ne bilo zraven	A
za svojo molzno živino; in res, kar je kmetu	krava	ali ovca, to so mravlji te uši. Naše mravljišče	A
naj to križem rok gledamo, medtem ko se tista	krava	tam slini.Ne ‒ ne!	A
le tam, kjer se kaj napak naredi. Drméljeva	krava	si je bila črevo prevrgla, pa so bili pome pisali	A
svojo pot, ‚svaka majka svoje grli,’ in ‚svaka	krava	svoje tele liže,’ pravi blagor pa zasije Bošnjakom	A
sredi vrta poslednji pijani gost iz kazine. Zanj	krava	‚haje i nehaje’, ker mikale so jo boljše stvari	A
tam, vemo, da je tam dobro, in vedela je tudi	krava.	Na vso sapo je šavsala in hlastala po sočnih	A
bije s tolkačem po kamenju na cesti! To je	krava	moje sestre Mare Grgićeve, bedne katoličan ke	A
jih je snoči zaprl eden tvojih služabnikov,	krava	bi ne bila mogla grešiti,« na kar je pritajeno	A
slano vodo drve ovce, za vodo gre mlin, za travo	krava,	« je izpregovoril Bobojedac ter ponižno naklonil	A
izpregovoril Bobojedac ter ponižno naklonil glavo. »	Krava	je nedolžna kakor pšenično zrno.«Čez hip je	A
Hajdite, čuži, in poližite nesnago na poti, pa bo	krava	vaša.« Tedaj je zakipelo v drugem tovorniku	A
vrtu in ga prosil, naj on posreduje, da pride	krava	nazaj, ki itak ne bo za drugo nego za mesarja	A
neprijazno prijel za rokav. »Premila majka, ta	krava	je zdaj naša, ker smo jo zaplenili na našem	A
Buta!	Krava	pride še le preko protokola in konaka v tvoj	A
»Ne morem, gospod!	Krava	stoji že v jutranjem raportu prijavljena kot	A
sobi. »Moji gospodinji je nocoj to noč ušla	krava.	Že ni bila dobro privezana, ali Bog ve kaj ‒	A
ta beseda cinična in ga je nekoliko zmedla. »	Krava	je zašla na kazinski vrt ‒« »Nihče ne sme zaiti	A
Gregor Copatka odgovoril in dejal: »Mene moja	krava	ni še nikoli opeharila, odkar jo imam. Kadar	A
tožijo, kateri bo naju dobil, pa naju je ugnala	krava!	« In se je prvi kar pri tisti priči zaklal s	A
Mu odgovori Butalec: »Tole kravo? Ta	krava	ni na prodaj.Ta krava je le za semenj.	A
Ta krava ni na prodaj. Ta	krava	je le za semenj.Na prodaj imam tisto, ki sem	A
rumenim tihožitjem. Kaj bo kravi tihožitje ‒	krava	je krava, krava ni mecen!In sploh mislim, da	A
tihožitjem. Kaj bo kravi tihožitje ‒ krava je	krava,	krava ni mecen!In sploh mislim, da je bil našega	A
tihožitjem. Kaj bo kravi tihožitje ‒ krava je krava,	krava	ni mecen!In sploh mislim, da je bil našega Leva	A
Leva na vrvico in je Lev zvoncu na ljubo postal	krava	in se dal po vseh štirih bajkati po sobi. Taki	A
Rabuzi. Rabuza pa ni pil kar tjavdan kakor neumna	krava.	Ampak se je najprej izvlekel izpod mize, da	A
dogodka mimo Muhobora. Tega leta je Kovačkova	krava	vrgla teleta s tremi glavami.Tele je zdaj v	A
bi že lahko kaj na strani imela. Toda kaj:	krava	si in krava boš!« Tako jo je oštel in je šel	A
kaj na strani imela. Toda kaj: krava si in	krava	boš!« Tako jo je oštel in je šel po sveže krme	A
glavo nad kravo in nad sabo in rekel: »Rjavka,	krava,	ki niti ne ločiš duševne od telesne hrane!Res	A
niti ne ločiš duševne od telesne hrane! Res je,	krava	si in krava ostaneš!Pa vendar boš morebiti le	A
duševne od telesne hrane! Res je, krava si in	krava	ostaneš!Pa vendar boš morebiti le še prej dosegla	A
Povej mi, gospodine nadkonjar, koliko nog ima	krava?	« Gospod ravnatelj je odgovarjal kakor v šoli	A
lahko služi za zgled in vzor celo neizobražena	krava	‒ na najnižji stopnji stoji človeške kulture	A
zelo ogor . / . / stran 91 . / čena, ko je	krava	silila v postelj.Če krava vsaj ne bi bila krava	A
. / čena, ko je krava silila v postelj. Če	krava	vsaj ne bi bila krava, ‒ kravi se pa resnično	A
silila v postelj. Če krava vsaj ne bi bila	krava,	‒ kravi se pa resnično ni podalo, da gospo poljubuje	A
‒ Ozmerjal je noge: »Osel, bik,	krava,	tele!« in so morale v zoprno nasprotno stran	A
še sam, prav sam in brez potrebe ‒ osel, bik,	krava,	tele! ‒ iznesti pod nos, kako ga je bunkal.	A
vanjo in je dejala, da se bo videlo, kdo je	krava	in kdo ne razume svoje službe.Oziroma so tako	A
tako piše o miru ‒ bum! Tako piše o miru le	krava	neumna ‒ bum!Če bi bil mir še tako trden in	A
On je računil v koledarju, kdaj bo storila	krava	Roža, ona se je brezdelno opirala na laket.	A
odprla vrata in Špela je pomolila glavo v hišo. »	Krava	se pripravlja!« »Sava?« se je Mokar naglo ozrl	A
vsaka hiša, vsak travnik, tudi vsak konj, vsaka	krava	in vsak pes svoje ime, pa bi ga njegova bajta	A
pristopil Hudournik: »Ti, fant, kaj ti je storila	krava,	da jo biješ?Lej, kako se reva trudi za svoj	A
Lisko teči, jo je udrl za njim, naj je bila	krava,	konj, deček ali kdor si bodi.Zato je moral Hudournik	A
tako čudna imena, da ne veš, ali je vol ali	krava.	- Dalje: kake pasme?«	A
vsemi domačimi živalmi je najumnejši konj.	Krava,	vol, koza in ovca, vsi ti, da ne omenjam prašičkov	A
živina? Toliko čebule požri kot človek, ne kot	krava,	pa bodo oči zdrave.Hodi zbogom!’«	A
povezana. Kaj bi počeli brez mleka, ki nam ga daje	krava	molznica? ‒ Kako bi prevažali težke tovore,	A
Tako se je reklo tej dolini. Ne	krava,	ne ovca, niti srna si ni upala vanjo, kaj šele	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani