kozolec (703)

mogel planiti na pomoč ... Skromen dolenjski	kozolec.	In spredaj leži nekaj, kar je bilo še pravkar	A
bele cvete naspel. . /\ .. stran 14 . \/	Kozolec	Odprt sem vsem vetrovom in ničesar ni, kar	A
napil vode pri žlebu, nato pa se je potegnil na	kozolec.		A
povečerjali in šli spat; fanta na peč, Žef na	kozolec.	Sobe se je izogibal, ker se je tam vse preveč	A
kje grabijo seno in kje spravljajo snope v	kozolec,	da je hitro priskočil in zgrabil za delo.O mraku	A
ponosen in nezavzeten. A glej, že je tu drugi	kozolec.	Raste in raste iz tal, široka črna lestev pa	A
in celo snope pšenice ali ajde iz kozolca v	kozolec.	Kadar so ga kmetje kasneje srečali in godrnjali	A
nogami, kakor dve negnojevi opornici podpirata	kozolec,	da ga veter ne prekucne.Ne da se trditi, da	A
petelinom. Potem se odvlečejo v hlev, v hram, v	kozolec,	kjer jemljejo v roke razno orodje in ga ogledujejo	A
gospodarstvo rešil s čarovnijo. Planil je v Hvalov	kozolec,	kjer je ležal mrlič, skočil h Graparjevemu Petru	A
nalahno kadilo. Nekdo je skušal splezati na	kozolec,	z razbito lobanjo je obvisel med prečkami.Tu	A
nese denarce kmetija! Koliko sem zložil žita v	kozolec!	Na tesno sem ga deval, snop pri snopu, samo lepo	A
kotih je šel: pod streho, v hlev in celo na	kozolec;	druga dva sta pa stražila okrog.Oče se je menda	A
mogel nikoli. Nekaj časa je hodil na Rožančev	kozolec	leč, češ, tu ga ne bodo iskali, če je opravičen	A
je vprašal nekoč, ko sta vlagala pšenico v	kozolec,	»ali sem tebi jaz kaj všeč?« »Oh, Gašper,« je	A
bližali od cerkve, torej se hitro umakne za	kozolec,	ki stoji tik pota.Stari Boltovec je šel iz mrtvačnic	A
ovlaženo perelost in splavali po vodi. In kaj	kozolec	ob robu gozda, kjer se je bil kotljal deklič	A
razburjenosti tresel po vsem životu, Vorka je preobrnil	kozolec,	vesel, da je bil priča take gonje, potem se	A
pokazal je s palcem čez ramo ‒ »se pravi: ta	kozolec	je nov, takrat je stal še stari, vihar ga je	A
jesen in je bilo na svetega Lukeža dan.«. »	Kozolec	je vaš?« ‒ je vprašala neznanka. »Moj, čigav	A
skoz okno. . / . / stran 35 . / »Tistile	kozolec,	pravite, je vaš?«‒ Pogledala je Smuka.	A
oženjen z Menartovo Micko? Pa če je, zaradi tega	kozolec	ni Menartov.Ni in ne bo.	A
besedico, je zbežal z vrta in čez travnik v	kozolec:	zagledal je bil očeta. Teta se je začudena ozirala	A
treba voditi. Mahnila sta jo čez travnike pod	kozolec	in si v senu poiskala ležišče.Starec je stokal	A
bolj kratke odgovore ‒ toda oče je hotel še pod	kozolec,	kaj je v oknih, in Tonček ‒ hočeš nočeš ‒ ga	A
njim po strelu povlekli zlaganega zajca pod	kozolec.	Trd od jeze in sramote sem šel v hišo.	A
Kot toporišč! Če se poprimemo, bo drevi	kozolec	do malega prazen.« Franci, ki je na vozu zdevala	A
toliko, da so prepregli in nekaj prigriznili.	Kozolec	se je praznil, nihče ni zinil besede, ker ni	A
»Prenizek!« »Čigav je ta vezani	kozolec?	« »Moj,« je odgovorila Franca.	A
lovil sapo, da bruhne iz njega. »Seno umakni v	kozolec	in potrpimo,« mu je še rekel župan in šel nazaj	A
narobe.« »Jaz sem imela deske, da bi popravila	kozolec,	pa kar vse so šle.« »Meni so jih od svinjaka	A
podajalnik in mu pomagal, ko je zdeval snopje v	kozolec.	Pri Hvastaču pa je bilo rok za delo kot toporišč	A
polnosti, ki ne utruja, trajne jasnine. Sivo rjavi	kozolec,	že prebujen, a še ves uklenjen v rosno tišino	A
strašni dnevni pripeki razbesnelo neurje in v	kozolec	tóplar, ki je bil s slamo krit in poln suhega	A
je trla še dodatna skrb - kako postaviti nov	kozolec,	brez katerega se ni dalo gospodariti; v tistih	A
žarečimi obrazi so sadjarji zapuščali Kotnikov	kozolec	in sedeč na vozovih vedno znova preštevali izkupiček	A
je tukaj, lepa samota ... sediva malo tja pod	kozolec	in se kaj pomeniva ... glej, kako lepo je to nebo	A
bi angeli gledali na zemljo!“ Sedla sta pod	kozolec,	Hanca pa ni bila vesela in na jok ji je bilo	A
zato hodila skupaj in kaj sva zato sedla pod ta	kozolec,	da bi pridigovala drug drugemu?Zato mislim,	A
”Eh, babe!“ je odmahnil ter se napotil pod	kozolec.	Oni dan je nesel na rami težak hlod, nesel	A
Najhujše ga je presunilo, ko je stopil nekoč pod	kozolec	blizu hiše in je zagledal tam Julčeta, ki je	A
in kaj je bilo, kaj pravite, gospod pisatelj?	Kozolec	je bil, čisto navaden kozolec, še celo prazen	A
gospod pisatelj? Kozolec je bil, čisto navaden	kozolec,	še celo prazen kozolec, in človek je moral stopiti	A
je bil, čisto navaden kozolec, še celo prazen	kozolec,	in človek je moral stopiti za tri klaftre nazaj	A
nazaj, da je mogel razbistriti, če je tisto res	kozolec,	ali če ni morda skladovnica drv ...Kaj pomeni	A
ali če ni morda skladovnica drv ... Kaj pomeni	kozolec	in čemu ga je treba slikati?Ali vas navdušuje	A
navdušuje, navdaja z občutki ... prazen, podrt	kozolec?	In kako bi ga obesil na steno, v kakšen okvir	A
na steno, v kakšen okvir bi ga vtaknil? Podrt	kozolec,	pa zlat okvir!... Glejte tam, gospod pisatelj	A
- Nisem šel naravnost pod	kozolec,	ker mi ni bilo do spanja in počitka; napotil	A
”Moj!“ ”Pa	kozolec?	“ ”Moj!“	A
plamen je bil zmerom nižji in se je dušil v dimu;	kozolec	je gorel na rebri kakor visok kres; nihče ga	A
kakor iz velikanske škropilnice. ”Stopiva pod	kozolec,	Hanca; vrneš se, ko se razvedri!“ Hanca je	A
oskubljena, kakor vrabčevo perje; tam je bil porušen	kozolec,	nihče ga ni vzdignil; tam so bila okna sneta	A
cestni prah. . / . / stran 72 . / Stopil je pod	kozolec,	ki je stal kraj ceste végast in prazen.Prve	A
glasom, kakor lačen pes na gmajni. Naravnost pod	kozolec	se je nameril, tam je sedel na mokra tla, v	A
je nenadoma nekaj velikega, črnega - samoten	kozolec,	prazen in polurazpal, je stal sredi travnika	A
In o belem dnevu?« Za vasjo se je skril pod	kozolec	in je čakal noči. »Čigav je ta kozolec	A
pod kozolec in je čakal noči. »Čigav je ta	kozolec?	« si je mislil. Tak potepuh je bil Marko	A
Doklej še to romanje, kam?« Legel je pod	kozolec	in se je zatopil v grenke misli. »Kako	A
dovolj je slame tukaj za naju obadva; saj ni	kozolec	ne moj ne tvoj.Odpočij si in če te je volja	A
vzhoda do zahoda in kakor v belem ognju je stal	kozolec.	Popotnik je obstrmel in je vzkliknil	A
misli so moje. Poslednjikrat je pljusknilo v	kozolec	in se je utolažilo.Zapihal je veter, oblaki	A
na cesto, na . / . / stran 55 . / polje, pod	kozolec	tudi mene, starca, če se mu ne poklonim do pasu	A
višje tam skedenj in visoko gori ob rebri dolg	kozolec	... in zvečer bi, trudni in veseli, sedeli za	A
Čemu svinjaki s koriti? Čemu	kozolec,	čemu shramba?In čemu nad poljem, gozdom, loko	A
skrinjo in stopil v jutro. Blizu je stal lesen	kozolec.	Od tam se je dvignil prav tisti čas nemarno zavaljen	A
KAZEN je pisalo s takšnimi črkami kakor dvojni	kozolec	na vrtu. Proti večeru sem se do skrajnosti	A
sem zaploskal, vzkliknil juhej in prekopicnil	kozolec.	Kako krasen par sva bila jaz in moja Gagica!	A
holme in položne rebri. ‒ Stari Trlep zalezuje	kozolec	in sega med latnice, ali je proso prav zdeto	A
tajna, tajna ... Le bukve v hosti, skedenj in	kozolec	in vsa druga skrita gnezda poznajo njen čudni	A
proti južni strani je stala hiša, nasproti	kozolec	in nihče ni mogel povedati, da ga ne čakajo	A
potrošil. . / . / stran 39 . / Napravil je nov	kozolec,	kupil je še eno kravo k dvema, ki sta bili pri	A
krompirja ‒ ni bilo razgovora. Šimon je šel prej na	kozolec	spat ‒ kakor je dejal, in Cilka je pospravljala	A
bilo prostorno dvorišče in ob straneh hlev,	kozolec	in druga gospodarska poslopja, ki so potrebna	A
dvajset. Enkrat, ko spravljata žito v spodnji	kozolec,	poneha Andrej, ki vklada snope, ter sede na	A
nakrat, na večer ali ponoči obstopijo hišo,	kozolec	ali skedenj, v katerem počiva fant, katerega	A
sobo in kamrico v približju; celo pod zadnji	kozolec	gre, ki visi ves po strani in katerega streha	A
njegova priljubljena hruška, na drugi strani	kozolec	in tukaj hlev je bil tak kakor doma in hiša	A
/ . / stran 51 . / danes prav blizu tja za	kozolec.	In še drugih razlik je bilo mnogo, a Marko ni	A
stran 97 . / Pri Rožancu je treščilo v vezani	kozolec,	ki je v najhujšem nalivu gorel kot bakla. Rekarju	A
ceste hiše. Planem dalje, prisopiham brzo pod	kozolec,	ki je stal za vasjo, in jamem otožno ogledovati	A
na novo sušilnico, žganjarnico, domač vezan	kozolec	in še razna druga poslopja za kmetijske in trgovske	A
zahteval pregrešno nespodobnost. Gena mu je ušla na	kozolec	in ga odgnala z molitvijo.Bil je strašno velik	A
kozolca desetino. Prijatelji gredo v grajski	kozolec	in si vzamejo petino.Župan pride prijateljem	A
Zato pa je zavpil vsakokrat, ko je prevrnil	kozolec:	»Teta Pehtara, oj, teta Pehtara!«‒ A po vsakem	A
življenje uči. Vsaj en voz bi jo lahko včeraj dal v	kozolec,	« so godrnjali oče. Njej pa je pomenilo	A
si ti zidal hišo. On je pa vozove kupil in	kozolec	prekril,« ga je zagovarjala starka.»Eh, Julka	A
je mislil na hišo, hlev, skedenj, čebelnjak,	kozolec,	sušilnico in svinjake.Ko je govoril »naš dom	A
ulomila pod njim stara lestev. Mrvo je ulagal v	kozolec,	pa je počila lestev v sredini. Padel je, visoko	A
pastirček, ki je pribežal s polja. »Županov	kozolec!	Trara!«	A
šviga plamen ob levem koncu za več mož visoko. »	Kozolec	je star, zanikern, prazen,« so si mislili.»Tako	A
taka!« Ko so prihiteli polževski gasilci pred	kozolec,	se je dvigal le tu in tam redek dimček od premočenega	A
Za nas in za naše otroke! Naš je bil	kozolec!	Naš je bil našega kozolca dim.	A
Odpik!« Z groznim ropotom se je sesedel	kozolec	na tla, in na stotine isker je šinilo med plameni	A
popoldneva, ko si je ogledoval že skoraj razpadli	kozolec	na obronku vasi.Kar iznenada se je pojavila	A
je bilo to samo pogorišče ali sprhnel les. »	Kozolec,	slovenski kozolec je sušilna naprava, za seno	A
pogorišče ali sprhnel les. »Kozolec, slovenski	kozolec	je sušilna naprava, za seno, deteljo in vse	A
kapljo moči. Samo še enkrat naj uporabi besedo »	kozolec«	, pa bo gotovo pobegnila, ali pričela kričati	A
počutil zelo nelagodno. »Moral bom podreti najin	kozolec,	« je spremenil temo, »vsak hip se bo sesul v	A
Srebrnike bi zadržal. Imela bi dovolj denarja za	kozolec	in potovanje.« Jane ju je skušal pomiriti.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani